Pregled leta 2018: Oder

 Gledališče noče predstave, hoče dogodek …

Letošnji pregled leta 2018 na Koridorjevi odrski redakciji začenjamo kar s prvo izjavo iz lanskoletne poslanice ob dnevu gledališča, ki jo je napisal režiser Jernej Lorenci. Lepota gledališkega odra je pravzaprav to, da se vsi dobimo skupaj in skupaj želimo. Hočemo. Skupaj hlepimo po še. Tako ustvarjalci, kakor gledalci. Gledališki oder je namreč magičen prostor, ki se ga ne nasitimo in ga vedno znova obiščemo, ker si želimo še, pa naj bo to novosti, sprostitve, fantazije, magije, drugačnosti ali svežine.

Leto 2018 je bilo leto, ko je zavod Bunker praznoval 20 let, SiTi teater pa 10. Praznovali smo tudi 100 let poklicnega ljubljanskega baletnega ansambla, ki so se mu v Mariboru poklonili s produkcijo otroškega baleta Kekec, v Ljubljani pa z baletnim triptihom Balet 100. Lutkovno gledališče v Ljubljani je praznovalo 70 let od ustanovitve, praznovanje pa so pospremili z gledališkim spektaklom Vražji triptih: Mojster in Margareta . Eden opaznejših še živečih slovenskih dramatikov Mile Korun je letos praznoval 90 let. V zadnjem letu sta dve njegovi drami – Svetovalec in Sveti mož doživeli uprizoritev. Na žalost nas je v lanskem letu zapustila množica izjemnih umetnikov, ki so soustvarjali slovenski umetniški prostor. Posloviti smo se morali od Branka Kraljeviča, Tatjane Kralj, Aljoza Rebule, Katje Levstik, Lidije Sotlar, Cvetota Severja, Alojza Miliča, Mirka Mahniča, Demetra Bitenca, Nade Božič, Andreja Nahtigala, Alenke Bartl Prevoršek in Štefke Drolc. Vse bomo iskreno pogrešali, saj je vsak od njih pustil svojevrsten pečat v svetu. Leto 2018 pa je najbolj zaznamovalo 100 let od smrti (do sedaj) največjega slovenskega dramatika Ivana Cankarja, kar so slovenska gledališča tudi izkoristila. Letošnja velika koprodukcija treh institucionalnih gledališč se je namreč lotila njegove drame Pohujšanje v dolini šentflorjanski.

Format letošnjega pregleda bo malo drugačen, kajti dogajanje na slovenskih odrih (tako institucionalnih kot ne-institucionalnih) je  več kot pestro; prostora, da bi vsi dobili mesto in obravnavo, ki si ga zaslužijo, pa premalo. Predstave, performansi, knjige, okrogle mize, nagrade in predvsem festivali. Fokus letošnjega leta ne bo naštevanje slovenskih nagrad in hvalisanje predstav, ki so dobre same po sebi (za vse radovedne pa smo še vseeno naredili kratek seznam vseh podeljenih nagrad, ki so si jih zaslužili naši ustvarjalci in si ga lahko ogledate spodaj, pod besedilom). Lahko bi vam našteli ogromno število gledaliških predstav, plesnih produkcij, raznovrstnih performansev, ki so bogatili leto 2018, ampak o tem vas tudi že sproti obveščamo na našem koledarčku, kjer si lahko tedensko ogledate naša priporočila. Temeljita analiza tematik, ki so jih obravnavali v lanskem letu pa bi bila smiselna le v primeru, da bi imeli celovit pregled nad lanskoletno produkcijo. Zato vam letošnji pregled ponujamo v obliki seznama raznovrstnih dogodkov, ki so sooblikovali prostor slovenskega gledališča v letu 2018.

• Vodenje festivala Borštnikovega srečanje je po presenetljivem odstopu Alje Predan prevzel Aleš Novak.
• Društvo Asociacija, Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska so organizirali pogovor, na katerem so predstavniki parlamentarnih strank lahko pojasnili svoje poglede na reševanje položaja nevladnih organizacij tudi glede na rezultate programskega razpisa Ministrstva za kulturo v obdobju 2018–2021.
• Kulturnice in kulturniki so javno pozvali k odstopu ministra za kulturo Antona Peršaka.
• Združenje dramskih umetnikov Slovenije je ustanovilo Sklad Jerneja Šugmana.
• Ustanovljena je bila Slovenska mreža ljubiteljskih gledališč.
• Po odstopu ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana Petra Sotoška je minister za kulturo imenoval novega ravnatelja Rajka Meserka.
• Mesto selektorja tekmovalnega programa 54. Festivala Borštnikovo srečanje je prevzel Matjaž Zupančič – kljub temu, da je prejšnja selektorica Zala Dobovšek selektorski položaj zasedala le eno leto.
• V spomin na Gašperja Tiča so razpisali natečaj za izvirni libreto.
• ZDUS je ob praznovanju 100. leta svojega obstoja tudi prvikrat podelil štipendije nedavno ustanovljenega Sklada Jerneja Šugmana.
• Vzporedno z Festivalom Borštnikovo srečanje je bil zasnovana in izvajana serija podcastov z imenom Abonma Borštnik.
• Nagrado Prešernovega sklada sta dobili dramatičarka Simona Semenič in multimedijska umetnica Maja Smrekar, kar je v javnosti sprožilo raznolike odzive.
• Nova Pošta je jeseni posvetila celoten abonma Simoni Semenič in njenemu delu.
• Mlada dramatika brsti. Na našem portalu smo pokrivali kar dva dogodka, ki skrbita za razvoj mlade dramatike, in sicer festival Vzkrik! in Nova branja.
• Predstavniki šestih nevladnih organizacij so vložili tožbo zoper Ministrstvo za kulturo.
• Predsednik države Borut Pahor je z zlatim redom za zasluge odlikoval Borisa Cavazzo
• V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova je v organizaciji Kulturnega umetniškega društva Transformator potekala prva Konferenca gledališča zatiranih.
• ZDUS in Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije sta objavila javno pismo v povezavi z ukinjanjem kritiških zapisov v javnih medijih.

Delovanje slovenskih gledaliških in performativnih umetnikov odzvanja  in žanje uspehe tudi zunaj slovenskih meja.

• Neonacistična skupina z imenom Spodobni ljudje so prekinili predstavo Naše nasilje in vaše nasilje v Brnu.
• Igralec SLG Celje Brane Završan je na gledališkem festivalu v Sankt Peterburgu prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.
• LGL se lahko pohvali, da so postavili svojevrsten rekord na področju mednarodnih gostovanj
• Ljubljanski Lutkovni muzej je na letni konferenci Mreže evropskih muzejskih organizacij prejel posebno nagrado žirije.
• Viktorija 2.0, ki je nastala na Intimnem Odru GT22 in v produkciji Momenta, je na festivalu Puppet is a Human too v Varšavi prejela nagrado za uporabo sodobne tehnologije pri lutkovni animaciji.
• Nagrado v kategoriji najboljše predstave na ravni zveznih dežel v Avstriji je prejela predstava Ivanov, ki jo je režiserka Mateja Koležnik postavila v Mestnem gledališču Celovec (Stadttheater Klagenfurt).
• Igralec Miha Rodman je v okviru gledališkega festivala United Solo v New Yorku s predstavo Judovski pes požel aplavz.
• V gledališču 3-Legged Dogs v New Yorku je premiero doživela posodobljena gledališka predstava Projekt vzornica, ki jo je s skupino sodelavcev zasnovala slovenska ustvarjalka Tjaša Ferme.
• Plesalca Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek sta z avtorskim projektom Alien Express osvojila prvo mesto za koreografijo na 11. mednarodnem koreografskem tekmovanju, ki je potekalo v Koebenhavnu.
• Na mednarodnem festivalu  alternativnega in novega gledališča Infant je bila nagrajena uprizoritev Deklica s strunami, ki je nastala v koprodukciji z SNG Drama Ljubljana.
• Med dobitniki nagrad mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu je bila tudi uprizoritev Realisti v režiji Tijane Zinajić in izvedbi SNG Nova Gorica. Nataši Barbari Gračner  je pripadal grand prix festivala Zlati lev.
• Produkcija IV. letnika AGRFT Se mi vsaj ni treba poljubljati je na 22. festivalu Istropolitana projekt v Bratislavi prejela dve nagradi: posebno nagrado žirije za ansambelsko kreacijo in nagrado za najboljšo režijo.

Mnogo je festivalov, ki si jih je že kar takoj vredno označiti v rokovnike za leto 2019, saj se je že v lanskem letu zvrstila četica zanimivih festivalov. Festivali pokrivajo raznovrstne žanre: nekateri so namenjeni odrasli publiki, drugi malo mlajši,  vsi pa ponujajo pestro dogajanje. Zagotovo je najbolj znan festival Borštnikovo srečanje, vendar so se v preteklem letu zvrstili tudi že omenjeni Vzkrik!, Drugajanje, Nagib, LUTKE, festival Spider, Poletni lutkovni pristan, Zlata paličica, Performa & Platforma, Sindikat odklonskih entitet, Bobri, Cofestival, Mladi levi, Gibanica, Mesto žensk, Čufarjevi dnevi, Goli oder … Kakšen se nam je mogoče izmuznil, vsekakor pa moramo priznati, da je festivalska ponudba v Sloveniji zelo pestra in raznolika.  Nov čas zahteva nove oblike gledališča, zatorej ni čudno, da so v porastu predstave v več delih, kakor je že prej omenjen Vražji triptih, trilogija Matija Ferlina, predstavi Heroj in Heroj 2.0 in tudi MGL nadaljevanka Praznina spomina. Opaziti je tudi porast dalj trajajočih predstav, kot je Visoška kronika, in performansev, kot sta Skupaj ali Srce. Zanimiv je tudi še vedno trajajoči projekt Nika Škrleca Študije bananinega olupka, v katerem z vseh možnih zornih kotov preučuje žanr komedije. Za zanimivost pa naj za konec navržemo tudi to, da so v tajvanskem mestu Kaohsiung odprli največji center uprizoritvenih umetnosti na svetu, poimenovan Nacionalni center umetnosti Kaohsiung.

Leto 2018 je bilo bogato in bohotno in nas je razvajalo z raznolikimi in raznovrstnimi dogodki, ki so skozi celo leto barvali naš svet. V uredništvu odrske redakcije Koridor upamo, da nam bo leto 2019 prav tako naklonjeno in da vam bomo lahko še bolj podrobno približali odrsko in zunaj-odrsko dogajanje.

SEZNAM NAGRAD

• Prešernova nagrada: Boris A. Novak
• Prešernova nagrada: Janez Mejač
• Nagrada Prešernovega sklada: Simona Semenič
• Nagrada Prešernovega sklada: Valentina Turcu
• Nagrada Prešernovega sklada: Maja Smrekar
• Nagrada Prešernovega sklada: Matej Puc
• Borštnikov prstan: Janez Škof
• Velika Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev: Predstava 6 v režiji Žige Divjaka in koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada za scenografijo: Branko Hojnik (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada za glasbo: Branko Rožman (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada za mlado igralko: Tamara Avguštin (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikove nagrade za igro: Uroš Kaurin in Vito Weis, Matej Puc, Aljaž Jovanović, igralski kolektiv v predstavi Naš razred (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada za najboljšo režijo:  Nina Rajić Kranjac (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada po presoji žirije: Predstava Skupaj (festival Borštnikovo srečanje)
• Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone: performans Skupaj Leje Jurišić in Marka Mandića (festival Borštnikovo srečanje)
• Nagrado za žlahtno komedijsko pero 2017: Iza Strehar za komedijo Vsak glas šteje (Dnevi komedije)
• Žlahtna komedija: Trač (Gašper Tič, Davor Herceg) (Dnevi komedije)
• Žlahtna komedijantka: Iva Krajnc Bagola (Dnevi komedije)
• Žlahtni komedijant: Uroš Smolej (Dnevi komedije)
• Žlahtni režiser: Eduard Miler (Dnevi komedije)
• Grumova nagrada: Vinko Möderndorfer za besedilo Romeo in Julija sta bila begunca (Teden slovenske drame)
• Šeligova nagrada: Stenica (Teden slovenske drame)
• Nagrada za mladega dramatika: Maša Pelko za besedilo Kraljevi otroci (Teden slovenske drame)
• Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih: Amelia Kraigher (Teden slovenske drame)
• Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo: Lojze Smasek (Teden slovenske drame)
• Severjeva nagrada: Nina Valič in Vojko Belša
• Nagrada za stvaritev študenta dramske igre: Matic Valič in Gregor Podričnik.
• Nagrada za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču: Damijan Perne in Maša Kavčič.
• Igralsko odličje Marija Vera za življenjsko delo: Andrej Kurent (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Veliki bršljanov venec: Livija Pandur (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Nagrada za  igralske dosežke v minulem letu: Aljoša Ternovšek  (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Nagrada za  igralske dosežke v minulem letu: Jurij Zrnec (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Bršljanov venec: Ivan Peternelj (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Nagrada Julija: Miha Rodman (priznanje Prešernovega gledališča v sodelovanju s časopisom Gorenjski glas)
• Dnevnikova nagrada: Jette Ostan Vejrup
• Glazerjeva listina: Vladimir Vlaškalić
• Večerova nagrada: Tanja Potočnik
• Nagrada Tantadruj : Barufe, Marjuta Slamič in Bine Matoha
• Nagrada Franeta Milčinskega – Ježka za življenjsko delo: Jurij Souček
• Ježkova nagrada: Zoran Predin