Mladi levi 2019
Med 24. in 31. avgustom se je v okviru 22. festivala Mladi levi zvrstila množica odrskih ustvarjalcev, ki prihajajo iz nič manj kot 12 držav: Italije, Estonije, Združenega kraljestva, Nemčije, Belgije, Južne Koreje, Združenih držav Amerike, Portugalske, Libanona, Nove Zelandije, Slovenije in Švice. Mednarodni festival je letos privabil kar 60 še kako raznolikih talentov, ki jih poleg ustvarjanja sodobnega gledališča združuje tematski okvir festivala – čustveni materializem.
Tema se seveda pri vsakem izmed 29 dogodkov izraža in odraža na drugačen način in skozi različne medije. “S praskanjem po površini stvari, kot so stare maske, kamni, arhivi, zapiski, stroji, roboti, orodje, vsakdanji kuhinjski ali tehnološki pripomočki, umetniški artefakti, trupla, hrana ali sama narava, bomo odstirali plasti razčustvovanega sveta,” navaja direktorica zavoda Bunker Nevenka Koprivšek. Odstiranje pogledov na čustveni materializem pa se ni dogajalo zgolj na varnem, od gledalcev distanciranem odru.
V sklopu Mladih levov so namreč potekale delavnice, okrogle mize, celo 3 skupinski sprehodi po Ljubljani, med katerimi naj bi se porajali in opazovali različni pogledi na družbeno strukturo v različnih zgodovinskih obdobjih, ter mednarodni poletni forum trans-making. Slednji je transdisciplinarni projekt, ki vzpostavlja dialog med različnimi polji humanističnih in socioloških znanosti ter umetniškim in kulturnim področjem, ki se je konkretno na festivalu udejanjal skozi predavanja, že omenjene sprehode po Ljubljani, delavnice, razstavo in v formi okrogle mize. Akademiki in raziskovalci na eni ter ustvarjalci in akterji na drugi strani so debatirali o definiciji in vsakodnevnem odražanju čustvenega materializma pri posamezniku in družbi. Pri tem so se lahko oprli na konkretne primere, saj je vsaka izmed predstav festivala odpirala novo stališče do čustvenega materializma, ter s tem publiko ohranjala v pričakovanju novih idej in pogledov, ki pa so se predstavljali zelo zgoščeno.
Že tako poln program, ki se je pričel z odpovedjo otvoritve (ob načrtovanem odprtju na novo opremljenega zidu, za katerega je poskrbela vizualna umetnica Urša Vidic, je namreč ponagajalo vreme), je gledalca spodbujal k neverjetni kombinatorični organizaciji, saj je bil ogled vseh predstav brez predhodne priprave naravnost nemogoč. Zaradi pogostih nenačrtovanih časovnih zamikov prvega dogodka v dnevu je do omenjenega zamika celotnega programa prišlo po principu domin, kar je sicer kvalitetnemu in izbornemu programu pridalo grenak okus. Tega sta uspela izničiti otvoritvena in zatvoritvena zabava, ki sta oklepali celotedensko razburljivo dogajanje na prav enako razburljiv način. Otvoritev je bila popestrena z veselo 15. obletnico delovanja odra Stare mestne elektrarne Elektra Ljubljana, zatvoritev pa s prihodom policistov, saj je naše rajanje domnevno odmevalo prepozno v noč.
Vzrok tega odmevnega rajanja pa je bilo seveda 7-dnevno izmenjevanje idej, opazovanje bolj ali manj vrhunskih prebliskov, ustvarjanje novih idej ter konceptov, poglobljen razmislek o idejah ustvarjalcev in izvajalcev, ozaveščanje svojega odnosa do stvarnosti, predmetov, podob, zvokov, produktov in dogodkov ter celostna izkušnja ponovno kvalitetnega festivala. Z močnim poudarkom na različnih principih izpostavljanja čustvenega materializma je ta (sveže definiran) izraz izživel svojo podobo v skorajda vsaki izmed uprizoritev. Nekateri ustvarjalci so se teme lotili dokumentarno, raziskovalno in/ali racionalno, večina preostalih pa je pristopila intimno, čustveno, morda celo osebno, v veliki meri pa so bile izvedbe obeh plati inovativne in interdisciplinarne. Ravno omenjena raznovrstnost pa je razlog, da je gledalec ne glede na lastno mnenje o temi v vsaj eni izmed predstav začutil njen pomen – pomen čustvenega materializma.