19. februarja, 2020 / Literatura / Sveže na sceni
Žan Smogavc je bil spočet leta 1992 nekje na Pohorju in rojen leto kasneje v mariborski porodnišnici, mimo katere dandanes hodi v belem. Piše že od malih nog, ki resnici na ljubo nikoli niso prav zares zrasle. Njegovo čelo zmeraj bolj teži k temenu kakor Michelangelov Adam k Božjemu kazalcu. Sklicu navkljub Sikstinske kapele še ni obiskal. V prostem času precenjuje pomen predolgih pogledov, vendar kljub temu policijske kartoteke še nima.

Žan Smogavc: December

nekdo mora razumeti

nekdo mora razumeti

nekdo mora–

vedeti vlek katere lune

je kriv in kako jo

sneti z neba

mislim

da se počutim

vse manjšega

že odkar rastem

kaj je sreča

zakaj mi gre na jok

imam izbiro

in če

zakaj izbiram bol

ne bolje

kot mačke

bi te gladil

do mehkega

ne v nič

kot se bojiš

pod utripajočo

halogensko lučjo

veke razkrečiva

v bolečo špago

in se približujeva

asimptoti v ogledalu

pravila so pravila

pravila so pravila

pravila so–

arhaizmi romantikov

z iglami namesto zob

planeš proti vratu

in nasilno polniš vakuum

l o č u j e v a  s e

l  o  č  u  j  e  v  a   s  e

l   o   č   u   j   e   v   a    s   e

ugreznejo se lica

izrišejo se rebra

trebuh povleče v popek

v šibkem falsetu kot

oddaljena sirena ječim

pravila so pravila