19. 2. 2020 / Literatura / Sveže na sceni
Žan Smogavc je bil spočet leta 1992 nekje na Pohorju in rojen leto kasneje v mariborski porodnišnici, mimo katere dandanes hodi v belem. Piše že od malih nog, ki resnici na ljubo nikoli niso prav zares zrasle. Njegovo čelo zmeraj bolj teži k temenu kakor Michelangelov Adam k Božjemu kazalcu. Sklicu navkljub Sikstinske kapele še ni obiskal. V prostem času precenjuje pomen predolgih pogledov, vendar kljub temu policijske kartoteke še nima.

Žan Smogavc: December

nekdo mora razumeti

nekdo mora razumeti

nekdo mora–

vedeti vlek katere lune

je kriv in kako jo

sneti z neba

–

mislim

da se počutim

vse manjšega

že odkar rastem

kaj je sreča

zakaj mi gre na jok

imam izbiro

in če

zakaj izbiram bol

ne bolje

–

kot mačke

bi te gladil

do mehkega

ne v nič

kot se bojiš

–

pod utripajočo

halogensko lučjo

veke razkrečiva

v bolečo špago

in se približujeva

asimptoti v ogledalu

–

pravila so pravila

pravila so pravila

pravila so–

arhaizmi romantikov

–

z iglami namesto zob

planeš proti vratu

in nasilno polniš vakuum

–

l o č u j e v a  s e

l  o  č  u  j  e  v  a   s  e

l   o   č   u   j   e   v   a    s   e

–

ugreznejo se lica

izrišejo se rebra

trebuh povleče v popek

–

v šibkem falsetu kot

oddaljena sirena ječim

pravila so pravila

               
za vida21