Rainbow Rowell: Eleanor in Park
Če je Johna Greena ta roman spomnil na to, »kako je biti mlad in zaljubljen v knjigo,« je mene opomnil na to, kako težko je biti mlad in se v knjige (ali v kaj drugega) sploh še zaljubiti. Delno zaradi vseh križev in težav, ki nas, kot najstnike in mlade odrasle, katerim je zgodba namenjena, pestijo. Delno zaradi normiranih bralnih seznamov pri pouku književnosti do terciarnega izobraževanja.
Res je, da se sekundarna literatura o mladinski književnosti piše borih 60 let in da se tudi primarna ni uspela institucionalizirati prej kot pred 160 leti. Nezanemarljivo ni tudi, da se je o njej velikokrat pisalo diskriminatorno in da se je prav zaradi določene mere konotacije ne obravnava kot enakovredno produkciji za odrasle.[1] Pa vendar – presojamo jo lahko po istih kriterijih kot slednjo in jo, če želimo, ravno tako rangiramo v dostojno in vredno pozornosti kot v nasprotno. Tudi nagrade zanjo niso nič manj prestižne in donosne. Rainbow Rowell je za svoj mladinski prvenec Eleanor in Park leta 2014 prejela nagrado Združenja ameriških pisateljev (Printz), ta knjiga pa je bila izbrana za najboljšo mladinsko delo na Amazonovi in Goodreadsovi lestvici. Pisateljica je bila ravno s tem romanom ponešena na svetovni literarni zemljevid. Zasluženo.
Zgodba vzporedno prepleta svetova Eleanor, priseljenke v Omaho irskih korenin, in Parka, sina korejske matere, ter verodostojno plete njuno ljubezensko zgodbo: ta se začne z obojestransko namrgodenostjo, ko morata sedeti skupaj na avtobusu do šole, povežejo ju literarna in glasbena zanimanja. Nad ugodjem, ki ju preveva v družbi drug drugega, se sprva čudita, kasneje si novo čustvo priznata in svet postane lep. Kar je v marsikaterem romanu tipičen tematski podstat, tukaj deluje pristno, saj je njuno postopno spoznavanje in doživljanje drug drugega smiselna gradnja zgodbe in ne zgolj srečno naključje na način ljubezni na prvi pogled. Premišljeno je tudi prikazovanje njunega odnosa skozi perspektivo ljudi iz okolja – pogled staršev in sošolcev, ki sopostavlja različna videnja in mnenja, kar je dodatna odlika dela, saj ne zapade v pristranskost dveh prvoosebnih pripovedovalcev. Nenazadnje tudi slednja razmišljata o svojih občutkih celostno in iz različnih zornih kotov in se zavedata negativnih plati ljubezni, ki so plod njune neizkušenosti, neznanja in številnih determinant: Eleanor že celo življenje zasmehujejo zaradi njene postave, oblačil in asocialnosti. Je hči ločenih staršev, ki živi z naivno mamo in s tremi brati in sestrami ter neprizanesljivim in žaljivim očimom v nadvse revnem okolju. Park je njeno nasprotje – izhaja iz urejene družine, je privlačen in priljubljen. Navkljub raznolikosti pa združujeta eksistencialne vsebine, skupne domala vsem mladostnikom sveta: soočanje s samim sabo in odkrivanje identitete (Park ne ve, kaj pomeni biti Korejec, misli pa, da je to važno, ker je to »prva stvar, s katero me ljudje identificirajo«), številni družinski zapleti in shajanje z enim nebiološkim staršem, razmišljanje o samostojnosti in – ljubezni (“Spraševal se je, kakšna je možnost, da sploh spoznaš koga takega. Nekoga, ki ga ljubiš za vedno, nekoga, ki ti za vedno vrača ljubezen. In kaj storiš, če se ta človek rodi na drugi strani sveta?”). Preplet tem, ki so motivirane in reflektirane ter na nobeni točki ne moralizirajo.
Knjigo na določenih mestih sicer preveva žar, da je, ko si zaljubljen, mogoče vse. Tuja ji ni niti naivnost; Park bi storil vse, da bi Eleanor osrečil in se zanjo tudi stepe, vseeno pa te minimalne primesi idealizma vseskozi vodi tok treznosti, dejanskosti in številnosti dejavnikov, ki so prisotni v življenju vsakega posameznika in rišejo njegov svet v obliki sinusne krivulje. Zdaj gor, zdaj dol, kar ustvarja tudi napetost v romanu. Kje se ustavi njuna zgodba? Nekje na sredini – brez pravljično srečnega ali pretirano bolečega konca. In vse to jo, kot marsikatero drugo mladinsko delo, enakovredno postavlja ob bok »veliki literaturi«.
[1] Podatki povzeti po članku Milene Mileve Blažić: Mladinska književnost v literarni vedi in v izobraževanju, ki je dostopen na http://pefprints.pef.uni-lj.si/2702/1/Mladinska_knjizevnost.pdf
