21. aprila, 2016 / Literatura

Prepišno uredništvo 2016: Mentor, Apokalipsa

Ob porastu elektronskih medijev se počasi izteka zlata doba tiskanih literarnih revij; tako se odpirajo mnoga vprašanja o njihovi prihodnosti. Na tretjem pogovoru iz cikla Literarni mediji jutri je bila glavna tema pogovora ravno ohranjanje in pomen tiskanih literarnih revij. Moderatorju Urbanu Vovku sta se pridružila glavni urednik revije Mentor, Aljoša Harlamov in odgovorni urednik revije Apokalipsa, Primož Repar.

 

Primož Repar, ustanovitelj in odgovorni urednik Apokalipse, je revijo opisal kar z njenim podnaslovom, Revija za preboj v živo kulturo. Prepleta se namreč s širšim področjem humanistike in tako nudi širok pogled na kulturne stvaritve današnjega časa. Trenutno izhaja v desetih številkah in dveh posebnih zvezkih. Sicer so se pojavljali očitki, da s takšno širino revija izgubi koncept, vendar se zdi uredništvu pomembno izpostavljati ne le literarnih, ampak tudi ostale umetniške projekte, ter odpirati ustvarjalni prostor.

 

Kot pomembno je Repar izpostavil družbeno refleksijo. Pomembno se jim zdi, da se izdajajo antologije iz devetdesetih let, saj današnji mlajši bralci pomembnih tekstov iz tega časa niso imeli možnosti prebrati. Omenil je tudi projekt Revija v reviji, ki deluje na mednarodni ravni. Ta širina daje piscem in bralcem širši pogled, ponuja različne dinamike in ustvarja živost prostora. Tudi pri Apokalipsi poudarjajo pomen natečajev za razvoj mladih piscev. Kot enega izmed rednih natečajev lahko izpostavijo natečaj za haiku, s pomočjo katerega je haiku pri nas dobil status poezije.

 

Apokalipsa je glede spletnega objavljanja po besedah Reparja malo v zaostanku. Želijo premisliti, kako celotno zadevo narediti bolj interaktivno. Še vedno sicer zagreto zagovarjajo tiskano besedo, vseeno pa imajo stran na Facebooku, ki jim omogoča oglaševanje in obveščanje bralcev.

 

Mentor zaseda mesto revije, ki je namenjena mladim, še neuveljavljenim avtorjem in jim nudi uvajanje v sistem pisanja tako literarnih prispevkov kot tudi kritik in recenzij. Trenutno izhajajo le štiri števike na leto, kar je po mnenju glavnega urednika Harlamova smrt revije. Velik problem in skrb povzroča tudi dejstvo, da je kupljenih izvodov s strani šolskih in splošnih knjižnic vedno manj, saj je revija namenjena prav mladim in ima precejšnji izobraževalni namen. Vendar pa revija še vedno vztrajno ponuja raznolike možnosti mladim piscem in tudi drugim umetnikom z raznimi festivali (Festival Urška), objavami portretov mladih plesalcev, likovnih umetnikov itd., in truda, da bi ohranili široko mrežo šol, s katerimi sodelujejo. Tudi ko pride do objave literarnega teksta, se poleg objavi še kritika le-tega, kar piscu nudi neko vrsto mentoriranja.

 

Aljoša Harlamov je na tem mestu izpostavil izredno perečo problematiko nerazumljive izbire literature, ki jo kupujejo knjižnice. Med knjigami se namreč pojavlja vedno več takih slabe kakovosti, predvsem na policah, namenjenih mladim bralcem. Ravno zato imajo v današnjem času literarne revije tako velik pomen in bi morale imeti tudi večje mesto v izobraževalnih ustanovah. Druga problematika današnjega časa je dejstvo, da ljudje več pišejo kot berejo. Mladi, pa tudi starejši pisci so vedno manj pripravljeni poslušati kritiko in zaradi tega se dialog, ki je pri izdajanju nove literature tako pomemben, prekine. Pomembno je ogromno brati, zato je naloga učiteljev in profesorjev, da mlade napotijo k branju kvalitetne literature, prav tako pa tudi kvalitetne literarne kritike.

 

Pri razvoju mladih piscev igrajo literarne revije izjemno veliko vlogo. Srednja generacija današnjih piscev je namreč prišla prav v ospredje s stalnim sodelovanjem in dialogom z različnimi uredniki in tako pridobila kvalitete, ki omogočajo dobro pisanje. Današnji pisci to fazo dialoga z uredniki mnogokrat preskočijo in prav tako zelo slabo prenašajo kritiko. Tu se kot pomemben način spodbujanja tovrstnih piscev pojavi natečaj.

 

Poraja se tudi vprašanje postavitve uveljavljenih literarnih revij na splet. Pri Mentorju so o tem razmišljali, vendar je bila ideja kmalu tudi opuščena, tako bi namreč zelo hitro upadla možnost tiskanja same revije. Možnost popolnega preskoka na splet pa bo možna le, ko bo med ljudmi prišlo do zavedanja, da stvari na spletu niso slabe, pač pa lahko med številnimi amaterskimi portali najdemo tudi izredno konkurenčna pisanja. Takrat bo tudi lažje uvesti plačilo za prispevke v spletnih revijah in jih tako dvigniti na mesto, kjer bodo cenjene.

Screen-Shot-2016-04-05-at-13.50.19-1024×540