12. 1. 2015 / Literatura

Pregled literarne scene v letu 2014

Šalamun sicer ni edini pomembni ustvarjalec, ki nas je zapustil letos; umrl je tudi oče Pikija Jakoba in eden tistih pesnikov, ki so bili zaslužni za prelomno zbirko Pesmi štirih, KAJETAN KOVIČ; režiser, dramatik in pisatelj ŽARKO PETAN, verjetno najbolj znan po svojih aforizmih; in MILOŠ MIKELN, pisatelj, novinar in publicist. Prav tako sta odšla veliki jezikoslovec JOŽE TOPORIŠIČ in pisatelj ter urednik VLADIMIR KAVČIČ, sicer letošnji prejemnik Prešernove nagrade.

 

Pa vendar – legende se poslavljajo, na literarno sceno pa prihajajo novi obrazi. Vsako leto se lahko nadebudni pisci prijavijo na lepo število natečajev, med katerimi zagotovo izstopajo Festival mlade literature Urška, Urne zgodbe in natečaji za najboljšo kratko zgodbo pri AirBeletrini, Sodobnosti (ki sicer podeljuje tudi nagrado za najboljši esej) ter radiu Ars. Uršljanka leta je tako postala PETRA ŽIŠT, na Urnih zgodbah je zmagal DANO LIČEN, najboljše kratke zgodbe pa so napisali ANA SCHNABL (AirBeletrinin natečaj), NEŽA AMBROŽIČ (natečaj Sodobnosti) in ALENKA SELČAN (natečaj radia Ars). Nagrado Sodobnosti za najboljši esej si je prislužil NARA PETROVIČ.

 

Ko smo že pri nagradah, je verjetno smiselno, da z njimi tudi nadaljujemo – od nagrad za debitante se premikamo k tistim bolj »resnim.« Da je kresnika za leto 2014 prejel DAVORIN LENKO (TELESA V TEMI), vam verjetno ni ušlo, zato navajamo še, komu se je poleg Lenka uspelo uvrstiti v peterico: To so bili Jasmin B. Frelih z romanom Na/pol, Jurij Hudolin z Ingrid Rosenfeld, Evald Flisar z Začaranim Odisejem in Tone Peršak z romanom Usedline. Na pesniški sceni je bilo bolj burno: ANJA GOLOB je za pesniško zbirko VESA V ZGIBI prejela Jenkovo nagrado, a je denarni del iz načelnih razlogov zavrnila. Njena odločitev je seveda dvignila veliko prahu, prišlo pa je tudi do odpovedi uradne podelitve. K sreči podelitev Veronikine nagrade, ki jo je prejela PETRA KOLMANČIČ za pesniško zbirko P(L)AST ZA P(L)ASTJO, za sabo ni potegnila podobnih ekscesov.

 

Med nominiranci za Rožančevo nagrado (Boštjan Narat, Matjaž Lunaček, Marcel Štefančič jr., Miha Pintarič) je nagrado domov odnesel ŠTEFANČIČ (za zbirko esejev Kdor prej umre, bo dlje mrtev), Večernico za najboljši mladinski roman pa je dobil VINKO MODERNDORFER (Kot v filmu). Za Möderndorferja je bilo leto 2014, kar se tiče nagrad, očitno precej plodno, saj je za Kot v filmu prejel tudi Desetnico (leto pred tem pa je isti roman, mimogrede, zmagal na natečaju Modra ptica).

 

Še nekaj besed o nagradah slovenskega knjižnega sejma: Nagrado Radojke Vrančič za najboljša mlada prevajalca sta prejela STAŠA PAVLOVIĆ IN ANDREJ PLETERSKI, Schwentnerjeva nagrada je šla v roke ZDRAVKU DUŠI, nagrada za najboljši literarni prvenec pa ZORANU KNEŽEVIĆU za zbirko kratkih zgodb DVOŽIVKE UMIRAJO DVAKRAT. Poleg Kneževića so prvence letos izdali tudi Anja Radaljac, Jan Krmelj, Andrej Tomažin, Meta Osredkar in Petja Rijavec, novo pisateljsko ime pa se je pojavilo tudi v slovenskih političnih krogih, a ker je vsaka reklama dobra reklama, si bomo ime in naslov dela drznili izpustiti.

 

Med zanimive dogodke, ki so zaznamovali letošnje leto, spadajo tudi naslednji: v okviru festivala Fabula je Kino Šiška obiskal pisatelj MICHEL HOUELLEBECQ, precej v ospredju je bilo vprašanje generacije, o kateri se je razpravljalo tako na knjižnem sejmu kot na okroglih mizah v organizaciji različnih založb ter na spletu, roman TO NOČ SEM JO VIDEL DRAGA JANČARJA je bil v Franciji razglašen za najboljšo tujo knjigo, FERI LAINŠČEK pa se je odločil za svež pristop in svoj najnovejši roman, STRAH ZA METULJE V NEVIHTI, po delih objavljal na Facebooku.

 

Tudi tuja literarna scena je utrpela izgube – najbolj je svet pretresla smrt aktivistke, pisateljice in pesnice MAYE ANGELOU ter legendarnega Nobelovega nagrajenca GABRIELA GARCIE MARQUEZA. Letošnji Nobelov nagrajenec, PATRICK MODIANO, je sicer za razliko od Marqueza precej manj poznan, zato je bila akademija kot že večkrat poprej deležna očitkov, da nagrada ni šla v prave roke. Še nekaj pomembnejših nagrad:
The Man Booker Prize for Fiction – RICHARD FLANNAGAN, The Narrow Road to the Deep North
The Pulitzer Prize for Fiction – DONNA TARTT, The Goldfinch
Nagrada Asturias za literaturo – JOHN BANVILLE
Costa Book Awards – ALI SMITH, How to be both; EMMA HEALEY, Elisabeth is missing (debitantski roman)
Dogodki, ki so morda vredni omembe, a ste jih spregledali, bodisi ker ste bili preveč zaposleni z domačo literarno sceno bodisi iz drugih razlogov, so odkritje dveh novih fragmentov, ki zelo verjetno pripadata antični pesnici SAPFO (http://www.the-tls.co.uk/tls/public/article1371516.ece), novica, da se je v literarne vode podal igralec TOM HANKS (njegovo kratko zgodbo je objavil New Yorker: http://www.newyorker.com/magazine/2014/10/27/alan-bean-plus-four), avtobiografija Lene Dunham, NOT THAT KIND OF GIRL, ki so jo (in jo še) hlastno prebirajo ljubiteljice serije Girls širom sveta, in dejstvo, da je JOHN GREEN še vedno trdno usidran na prestolu mladinske literature.

                                                                                                                                                                                                                                      
Pregled literarne scene v letu 2014