Pregled leta 2021: Literatura
Leto 2021 je v literarnem pogledu zaznamovala 200-letnica rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ruskega klasika in enega najpomembnejših svetovnih pisateljev. V preteklem letu je tako v zelo kratkem obdobju izšlo več njegovih prevedenih del, med njimi naj še posebej omenimo prevod biografije Dostojevski ruske literarne zgodovinarke Ljudmile Saraskine (LUD Literatura, prevedel Borut Kraševec), istočasno pa je pri isti založbi izšla tudi knjiga Dostojevski in jaz (uredil Matevž Kos), ki prinaša 17 esejev slovenskih avtorjev in avtoric, ki se z različnimi pristopi in postopki lotevajo Dostojevskega in njegovega opusa, pogleda na svet. Pri založbi Beletrina so v lanskem letu izdali prevoda dveh pomembnih del iz avtorjevega opusa, in sicer roman Mladenič (prevedla Urša Zabukovec, prvotno je roman izšel leta 1875) in Dnevnik pisatelja (prevedli Borut Kraševec, Urša Zabukovec in Aleksander Skaza), na Radiu ARS pa so konec leta predvajali radijsko igro Jožeta Valentiča z naslovom Mitja … varianta 3, ki je nastala kot priredba romana Bratje Karamazovi.
Obenem je bilo preteklo leto razglašeno za Jurčičevo leto, saj smo zaznamovali 140 let od smrti slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, čigar Deseti brat (izšel leta 1866) velja za prvi slovenski roman, minilo pa je tudi 120 let od rojstva dramatika in pripovednika Slavka Gruma, avtorja drame Dogodek v mestu Gogi, ki velja za eno najpomembnejših in najizzivalnejših slovenskih gledaliških del. V mednarodnem prostoru je poleg Dostojevskega obeleževal tudi Dante: lani je namreč minilo 700 let od smrti enega največjih pesnikov srednjega veka, Danteja Alighierija, ki se je v večnost zapisal z alegorično pesnitvijo Božanska komedija.
V letu 2021 smo obeleževali naslednje pomembnejše literarne obletnice: pred 250 leti se je rodil škotski pesnik in pisatelj Walter Scott, minilo je 80 let od smrti irskega romanopisca in pesnika Jamesa Joycea ter 200 let od smrti Johna Keatsa, enega največjih angleških romantičnih pesnikov. Lansko leto bi 90 let praznovala Nobelovka Toni Morrison, ki je Nobelovo nagrado za književnost prejela leta 1993, s tem pa postala prva temnopolta književnica, ki je prejela to nagrado. Okrogla jubileja bi praznovala tudi dva velikana svetovne književnosti: minilo je 130 let od rojstva ruskega pisatelja in dramatika Mihaila Bulgakova ter 110 let od rojstva Maxa Frischa, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov evropskega modernega romana.
Svoj 80. rojstni dan je lani praznovala slovenska pisateljica Breda Smolnikar, ena pomembnejših avtoric slovenske modernistične proze, pred 150 leti pa se je rodil pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki se je v slovensko literarno zgodovino zapisal z romanom Pod svobodnim soncem (v knjižni obliki prvič izšlo leta 1912). Slovenska pisateljica, pesnica, dramatičarka in prevajalka Kristina Brenk bi lansko leto praznovala 110 let, pisatelj, dramatik, esejist in Prešernov nagrajenec Zorko Simčič, čigar roman Človek na obeh straneh stene (prvič izšlo leta 1957) velja za najpomembnejše pripovedno delo slovenske izseljenske književnosti, pa je lani praznoval častitljivih 100 let.
Žal nas je tudi preteklo leto zapustilo kar nekaj domačih in tujih avtoric ter avtorjev. Med domačimi naj omenimo pesnico, prevajalko in pisateljico Jolko Milič, v 93. letu starosti pa je umrl tudi pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik. V lanskem letu se je poslovil pesnik, pripovednik, literarni kritik, esejist in prevajalec Josip Osti, ki nam je zapustil obsežen opus, posthumno pa je pri založbi LUD Literatura izšla njegova pesniška zbirka haikujev Panova piščal. V 88. letu je umrl pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj, prejemnik Prešernove nagrade leta 2012 za življenjsko delo, v preteklem letu pa se je poslovil tudi Boris Paternu, literarni zgodovinar, literarni teoretik in akademik.
Med tujimi avtorji in avtoricami je v 77. letu starosti umrl Mourid Barghouti, eden izmed vodilnih palestinskih pesnikov, poslovil pa se je tudi španski pesnik Joan Margarit, ki je večino pesmi napisal v katalonskem jeziku, leta 2019 je prejel tudi najvišjo nagrado za špansko književnost, nagrado Miguela de Cervantesa. V preteklem letu so se poslovili tudi bitniški pesnik, knjigarnar in založnik Lawrence Ferlinghetti, egiptovska pisateljica Nawal El Saadawi, avtorica več kot 55 knjig, ki je svoje življenje posvetila boju za pravice žensk in za enakopravnost, ter poljski pesnik Adam Zagajewski, eden vodilnih in najpogosteje prevajanih sodobnih poljskih pesnikov, ki je leta 1996 prejel nagrado Vilenica. Marca 2021 je umrl tudi Pulitzerjev nagrajenec Larry McMurtry, po njegovih romanih Čas nežnosti (Terms of Endearment) in Zadnja predstava (The Last Picture Show) so posneli z oskarjem nagrajena filma, podpisal pa se je tudi pod scenarij za uspešnico Gora Brokeback. V lanskem letu se je poslovila avstrijska pisateljica in pesnica Friederike Mayroecker, znana tudi kot velika dama eksperimentalne literature. V slovenščini je leta 2015 v prevodu Tanje Petrič izšel izbor njenih pesmi Smrt zaradi muz (Mladinska knjiga). Lani je nepričakovano umrl tudi priljubljeni pisec pustolovščin Wilbur Smith, avtor številnih del, ki so bila prevedena v več kot 30 jezikov, v starosti 95 let pa se je poslovil tudi ameriški pisatelj Noah Gordon. Leta 2021 je odšla ena največjih španskih avtoric Almudena Grandes, ki se je uveljavila kot kronistka sodobne španske zgodovine, pa tudi ameriška pisateljica Anne Rice, ena izmed najbolj prodajanih knjižnih avtoric na svetu. Konec leta je odšla še ameriška romanopiska, novinarka, dramaturginja in esejistka Joan Didion, ki je sodila v vrh novega žurnalizma, ki se je pojavil v 60. letih prejšnjega stoletja in je povezoval literarni slog z dokumentarnim poročanjem.
Tudi na literarnem področju se je v preteklem letu zgodilo kar nekaj kadrovskih menjav, pri čemer naj izpostavimo tri: direktor Javne agencije za knjigo RS (JAK) je postal Dimitrij Rupel, vodenje Slovenskega centra PEN je po februarskem odstopu Toneta Peršaka prevzela Tanja Tuma, konec leta pa je z mesta člana sveta Javne agencije za knjigo odstopil Mitja Čander.
Kdo pa so bili v lanskem letu dobitniki pomembnejših literarnih nagrad? Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel akademik, klasični filolog, literarni zgodovinar in pisatelj Kajetan Gantar, nagrado Prešernovega sklada pa pesnica in pisateljica Anja Štefan, ki je nagrado prejela za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, še posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev (Mladinska knjiga), za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke (Mladinska knjiga) in avtorsko pravljico Zajčkova hišica (Mladinska knjiga).
Velenjska knjižna fundacija, ki je lani praznovala 20-letnico delovanja in festivala Lirikonfest Velenje, je osrednjo festivalsko nagrado velenjico – čašo nesmrtnosti za desetletni opus podelila pesniku Miklavžu Komelju, mednarodno Pretnarjevo nagrado Alešu Štegru, nagrado krilata želva Ivu Svetini, plaketo Lirikonov zlat pa Dragici Fabjan Andritsakos.
Uršljan jubilejnega 20. festivala mlade literature Urška je postal pisec kratkih zgodb Alex Kama Devetak, ki bo v letošnjem letu izdal literarni prvenec, na festivalu pa so razglasili tudi zmagovalca natečaja Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem. S pesmijo Sodelovanje je zmagala Veronika Gradišek.
Lani so med februarjem in septembrom pri založbi LUD Literatura prvič razpisali natečaj za izvirni slovenski roman, na katerem je zmagalo delo Primoža Mlačnika z naslovom Gran Canaria. Na AirBeletrininem natečaju za najboljšo kratko zgodbo je zmagala zgodba Pasji svet skozi mačje oči avtorice Kaje Mohorič. Revija Sodobnost je na natečaju za najboljšo kratko zgodbo nagradila Tatjano Plevnik za zgodbo Varuh, najboljši esej pa je po mnenju žirije napisala Helena Koder z naslovom Brezimna. Nagrado sončnica na rami za spodbujanje branja je prejela Katarina Klajn. Na tradicionalnem, tokrat jubilejnem, 30. radijskem natečaju Radia Ars za najboljšo kratko zgodbo je strokovna žirija v sestavi Alojzije Zupan Sosič, Diane Pungeršič in Mateja Venierja z Arsovo lastovko nagradila Davorina Lenka, ki je zmagal z zgodbo Violina in žiletke.
Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta je prejel Gašper Kralj za roman Škrbine (Založba *cf.), nagrado za najboljšo zbirko kratke proze lanskega leta pa so v sklopu festivala Novo mesto short v organizaciji založbe Goga podelili Carlosu Pascualu za zbirko Nezakonita melanholija (LUD Šerpa, delo je v slovenščino prevedla Mojca Medvedšek).
31. kresnik, nagrada, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman preteklega leta, je šel v roke Boruta Kraševca za roman Agni (LUD Šerpa), ki je bil leta 2020 že ovenčan tudi z nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec.
Čeprav se je Mlado pero, rubrika v časniku Delo, ki vsak mesec predstavlja mlade avtorje in literarne kritike ter s tem odpira prostor za razmislek o literaturi mlajših generacij, obenem pa jim omogoča prisotnost v slovenski publicistiki, vzpostavila že leto prej, se je z lanskim letom še nadgradila. Sporočili so namreč, da bo od zdaj naprej poleg nagrade kresnik vsako leto podeljena tudi nagrada mlado pero za najboljšega mladega avtorja ali avtorico.
25. Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko je šla v roke Tine Kozin za zbirko Nebo pod vodo (Založba Litera), medtem ko je zlatnik poezije, pesniško priznanje za življenjski opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, prejel vsestranski ustvarjalec in pesnik Milan Jesih, srednješolcem namenjeno malo Veronikino nagrado pa Nina Bohnec za pesem Med najinimi dotiki. Prejemnik pesniške nagrade Fanny Haussmann je postal Matjaž Pikalo za cikel pesmi Ameriški sprehajalec, Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, pa je prejela pesnica Nina Dragičević za pesniško zbirko To telo, pokončno (Škuc).
Na Pesniškem turnirju, ki ga organizira Založba Pivec, je strokovna žirija pesniški viteški naslov podelila Kristianu Koželju za pesem Prvo obhajilo, občinstvo pa je najbolj prepričala pesem O padanju Zale Vidic. Lanski slovenski zmagovalec v slamovski poeziji Matic Ačko se je na evropskem prvenstvu v Bruslju kot prvi Slovenec kvalificiral za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos potekalo v belgijski prestolnici.
Stritarjevo nagrado, ki jo podeljujejo za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij, je lansko leto prejel literarni kritik Robert Kuret, nagrado kritiško sito, ki jo podeljujejo slovenski literarni kritiki za najboljše literarno delo preteklega leta, pa Muanis Sinanović za pesniško zbirko Krhke karavane (LUD Literatura). Z Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev je bil že drugič nagrajen Robert Simonišek, tokrat za zbirko esejev Pejsaži – sanjati na soncu (Založba Družina).
Desetnico, nagrado za najboljše otroško ali mladinsko delo zadnjih treh let, je prejel Damijan Šinigoj za knjigo z naslovom Kjer veter spi (Založba Miš). Levstikovi nagradi za življenjsko delo sta šli v roke pesnika in pisatelja Andreja Rozmana – Roze ter ilustratorke Alenke Sottler, nagrado za izvirno leposlovno delo je prejel Blaž Lukan za knjigo Fantek in punčka (Mladinska knjiga), Ana Zavadlav pa jo je prejela za izvirne ilustracije v knjigi Obisk avtorice Gaje Kos (Mladinska knjiga). Sebastijan Pregelj je postal nagrajenec 25. večernice, nagrade časopisa Večer za mladinsko književnost, in sicer za knjigo Vrnitev (Založba Miš), šesti roman iz serije Zgodbe s konca kamene dobe. Nagrado zlatirepec za najboljši izvirni otroški strip sta prejela Jaka Vukotič in Žiga Gombač za strip Znamenitni: imenitne zgodbe znamenitih osebnosti v stripu (Rokus Klett), najboljši izvirni strip za odrasle pa je ustvaril Gašper Krajnc z Mestnimi pticami (VigeVageKnjige).
Znak zlata hruška je priznanje, ki ga Mestna knjižnica Ljubljana že več kot desetletje podeljuje kakovostnim knjigam za otroke, lani pa je v sodelovanju z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije sklenila dogovor o skupnem podeljevanju priznanja. Zlato hruško za izvirno slovensko leposlovno mladinsko knjigo je prejelo delo Skrivno društvo KRVZ (Mladinska knjiga) avtorice Simone Semenič, za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo je bila zlata hruška namenjena knjigi Osamosvojitev (Založba Miš) avtorice Nataše Strlič in ilustratorja Damijana Stepančiča, v kategoriji prevedena mladinska leposlovna knjiga pa je strokovna komisija priznanje namenila knjigama 35 kil upanja (Mladinska knjiga) Anne Gavalda (delo je prevedel Boris Jukić) ter Ana in Froga – Bi čigumi? (VigeVageKnjige) Anouk Ricard (delo je prevedla Andreja Bajt). Priznanje zlata hruška v kategoriji prevedena mladinska poučna knjiga je prejela knjiga Čebele (Mladinska knjiga), ki jo je napisal Wojciech Grajkowski in ilustriral Piotr Socha (delo je prevedla Staša Pavlović).
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je Sovretovo nagrado, ki se podeljuje za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov, podelilo prevajalki Marjanci Mihelič, in sicer za prevod romana Svet gre naprej (Beletrina) madžarskega pisatelja Laszla Krasznahorkaija, s čimer je bila prvič v zgodovini podeljena za prevod iz madžarščine. Jermanovo nagrado, ki jo podeljujejo za prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, je za prevod dela Trojna dovršitev nemškega idealizma: Schelling, Hegel in Fichtejev nenapisani nauk (KUD Logos) nemškega filozofa Wolfganga Jankeja prejel Tomo Virk.
37. Slovenski knjižni sejem je tudi tokrat, kot leto prej, potekal preko spleta, odločitev o virtualni izpeljavi sejma pa je bila sprejeta tik pred zdajci zaradi slabšanja epidemične slike in zaostrovanja vladnih ukrepov. V sklopu sejma so se podelile naslednje nagrade: nagrado Radojke Vrančič, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil prevajalcem, starim do 35 let, je prejel Tomaž Potočnik za prevod dela iz latinskega jezika Moja skrivnost (Slovenska matica) Francesca Petrarce, Schwentnerjevo nagrado, priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, je dobil Pavle Učakar, likovni urednik v založbi Mladinska knjiga, nagrado za najboljši literarni prvenec je za pesniško zbirko Samoumevno (Center za slovensko književnost) prejela Natalija Milovanović, za knjigo leta pa so obiskovalci sejma izglasovali knjigo Devica, kraljica, vdova, prasica (Mladinska knjiga) Erice Johnson Debeljak (delo je prevedel Andrej E. Skubic). Luna Jurančič Šribar je postala deseta prejemnica literarne nagrade mira, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra PEN. V okviru virtualnega sejma so izbrali tudi prejemnika nagrade Kristine Brenkove za izvirno slikanico: žirijo je prepričala Osamosvojitev (Založba Miš), ilustrirana knjiga o poti slovenskega osamosvajanja. Priznanji sejma sta dobili tudi slikanici Debela pekovka (Sodobnost) Petra Svetine in Petra Škerla ter Fant iz papirja (HiBird Books) Nejca Gazvode in Hane Jesih. Najboljši poslovni knjigi za leti 2020 in 2021 (leto prej nagrade niso podelili) sta postali knjigi Plan B (UMco) Boštjana Videmška in Neskončna igra (Smart Com), ki jo podpisuje britansko-ameriški avtor Simon Sinek. Nagrado v okviru Slovenskega knjižnega sejma podeljujeta Združenje Manager ter Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS.
V hibridni izvedbi je lansko leto potekal tudi Festival literature sveta – Fabula. Tudi tokrat smo pri Koridorju redno recenzirali vse knjige, ki so v sklopu festivala v prevodu izšle pri založbi Beletrina v zbirki Žepna Beletrina: Opričnikov dan (prevedla Andreja Kalc) ruskega pisatelja Vladimirja Sorokina, Tujko (prevedla Vera Troha) italijanske prevajalke in pisateljice Claudie Durastanti, Nebesna telesa (prevedla Barbara Skubic) Džohe Alharti, Moža, ki je videl vse (prevedel Jernej Županič) britanske avtorice Deborah Levy, Utrujenost materiala (prevedla Nives Vidrih) češkega avtorja Mareka Šindelke ter zbirko esejev Sladoledarna Evropa, knjižni prvenec nemške avtorice Enis Maci. Prevod tega dela je bil projekt Kolektivnega prevajanja (Goethe-Institut Ljubljana), prevode pa so prispevali Urška Brodar, Urban Šrimpf, Irena Smodiš, Barbara Krivec, Tajda Liplin Šerbetar, Živa Simonišek, Ilda Šećkanović, Luka Šintler Povše in Dominika Tomanović.
Med lanskimi trinajstimi dobitniki in dobitnicami nagrade Evropske unije za književnost, ki jo podeljujejo od leta 2009, je bila tudi slovenska avtorica Anja Mugerli, ki je nagrado prejela za zbirko sedmih zgodb z naslovom Čebelja družina (Cankarjeva založba).
Drago Jančar je postal bogatejši še za eno mednarodno literarno nagrado, in sicer je prejel nagrado Milovana Vidakovića, ki jo podeljujejo na mednarodnem festivalu prozne ustvarjalnosti Prosefest v Novem Sadu in jo vsako leto podelijo enemu literatu za ves ustvarjalni opus, Andreja Peklar pa je z ilustracijami iz avtorske slikanice Luna in jaz (Sodobnost) osvojila prvo nagrado na mednarodni Razstavi otroške knjižne ilustracije v Šardži v Združenih arabskih emiratih (ZAE).
Prevajalka, tolmačka in prevodoslovka Amalija Maček je lanskoletna prejemnica nemško-slovenske prevajalske nagrade Fabjana Hafnerja, ki jo je prejela za prevod romana Moje leto v Nikogaršnjem zalivu (Beletrina) Nobelovega nagrajenca Petra Handkeja, Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine v slovenščino pa je prejela Ana Barič Moder za prevod romana Priročnik za izgnance (Goga) Veliborja Čolića.
Lanski dobitnik Lavrinove diplome, ki jo od leta 2003 podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in za prispevek k uveljavljanju slovenske književnosti v tujini, je prevajalec slovenske književnosti v angleški jezik Američan Rawley Grau. Za svoje prevajalsko delo je prejel več priznanj, revija The Calvert Journal pa je dva njegova prevoda, romana Kronosova žetev (Beletrina) Mojce Kumerdej in Panorama (Beletrina) Dušana Šarotarja, uvrstila med 100 najboljših knjig iz vzhodne Evrope in srednje Azije. Prav tako so bili njegovi prevodi Kronike pozabljanja (Goga) Sebastijana Preglja, že omenjenih knjig Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja ter Sušne dobe (Beletrina) Gabriele Babnik in Sukuba (Beletrina) Vlada Žabota uvrščeni v širši izbor za uveljavljeno mednarodno literarno nagrado Dublin.
Roman tržaškega pisatelja, pesnika in kritika Marija Čuka z naslovom Fiamme nere (Črni obroč; Mladika), dogajanje katerega je postavljeno v čas požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu, je prejel posebno priznanje strokovne komisije 28. mednarodne literarne nagrade Latisana per il Nord-Est.
Klemen Pisk je kot prvi Slovenec prejel prestižno prevajalsko nagrado svetega Hieronima, ki jo za prevode iz litovščine podeljujeta Ministrstvo za kulturo republike Litve in Društvo litovskih književnih prevajalcev. Nagrado je prejel za prevode klasične in moderne litovske literature v slovenščino. Koroška pisateljica in pesnica Maja Haderlap pa je lanska dobitnica nagrade za poezijo in prozo Christine Lavant, ki jo mednarodna žirija podeljuje avtorjem, ki pišejo v nemščini in so že priznani kot pomembni literarni glasovi.
Veliki nagrajenec 36. mednarodnega literarnega festivala Vilenica je postal avstrijski pisatelj Josef Winkler, avtor z obsežnim opusom, za katerega je med drugim prejel avstrijsko državno nagrado za umetnost in Büchnerjevo nagrado, najvišje priznanje za književnost v nemškem jeziku. Slovenski avtor v središču je bil pesnik Milan Dekleva, v okviru festivala pa so razglasili tudi dobitnika pisateljske nagrade SEP za mlade avtorje, ki so jo dodelili črnogorskemu prozaistu, dramatiku in scenaristu Stefanu Boškoviću za njegov zadnji roman Ministar (Minister).
Dobitnik literarne nagrade pont za izjemne literarne dosežke, usmerjene v preseganje meja in iskanje mostov med različnimi družbenimi skupinami, kulturnimi in verskimi skupnostmi, ki jo podeljujeta Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Beletrina ob podpori Mestne občine Koper, je nemški pesnik, esejist in prevajalec angloameriške poezije Jan Wagner. V zbirki nagrade pont je pri založbi Beletrina izšlo avtorjevo delo Avtoportret z rojem čebel, čigar izbor je opravil pesnik sam, dodal pa je tudi nove, še neprevedene pesmi.
Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine je Narodna in univerzitetna knjižnica namenila Janezu Šumradi, ki velja za vrhunskega raziskovalca obdobja slovenskega jezika in kulture na prehodu v 19. stoletje, in Miranu Košuti, odličnemu poznavalcu zamejskih avtorjev.
Najpomembnejšo literarno nagrado, Nobelovo nagrado za književnost, je leta 2021 prejel na Zanzibarju rojeni tanzanijski avtor Abdulrazak Gurnah, ki je prvi temnopolti Nobelov nagrajenec po letu 1993, ko je nagrado prejela Toni Morrison. Gurnah je napisal deset romanov, najbolj znana pa sta Paradise (izšlo leta 1994), ki je bil med drugim nominiran za Bookerjevo nagrado in nagrado whitbread, ter By the Sea (izšlo leta 2001), s katerim je bil avtor nominiran za knjižno nagrado Los Angeles Timesa. V slovenščini lahko beremo le eno njegovo zgodbo, objavljeno v zbirki afriške literature Jutri je predaleč (Mladinska knjiga).
Britansko literarno nagrado costa za knjigo leta je prejela pisateljica Monique Roffey za svoj šesti roman z naslovom Mermaid of Black Conch, prejemnik spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) 2021 pa je postal francoski avtor Jean-Claude Mourlevat. Najprestižnejše nemško priznanje za literaturo, Büchnerjeva nagrada, je šlo v roke avstrijskega pisatelja Clemensa J. Setza, nemška književna nagrada, ki jo podeljuje Združenje nemških založnikov in knjigotržcev, pa v roke pisateljice Antje Ravik Strubel, ki je nagrado dobila za roman Blaue Frau (Modra ženska). Cervantesovo nagrado, najvišje priznanje za književnost v španskem jeziku, je prejela mednarodno uveljavljena urugvajska pesnica in pripovednica Cristina Peri Rossi.
Pulitzerjevo nagrado je prejela Louise Erdrich za roman The Night Watchman, prestižna ženska nagrada za leposlovje (Women’s Prize for Fiction) je šla v roke britanske pisateljice Susanne Clarke za njen drugi roman Piranesi, južnoafriški dramatik in romanopisec Damon Galgut pa je prejel prestižno literarno nagrado booker, za katero je bil nominiran že tretjič, prinesel pa mu jo je roman The Promise. Senegalski pisatelj Mohamed Mbougar Sarr je z romanom La plus secrete memoire des hommes postal prvi prejemnik najpomembnejše francoske nagrade goncourt, ki prihaja iz podsaharske Afrike, nagrado renaudot, drugo najpomembnejšo francosko literarno nagrado, pa je prejela belgijska pisateljica Amelie Nothomb, ki ji jo je prinesel roman Premier sang.
Ameriški PEN je podelil nagrado za svobodo pisanja trem zaprtim iranskim pisateljem, ki so jih iranske oblasti zaprle zaradi sodelovanja z Iranskim združenjem pisateljev, ki nasprotuje cenzuri. Prejemniki nagrade, ki od septembra lani skupno služijo 15 let in pol dolgo zaporno kazen v zaporu Evin v Teheranu, so Baktaš Abtin, Kejvan Bajan in Reza Kandan Mahabadi.
Gibanje Kultura-Natura Slovenija, nevladno prostovoljno civilno gibanje, je v lanskem letu ustanovilo nov pesniški natečaj in nagrado za nove, angažirane in ženskam posvečene pesniške zbirke, ki se bosta imenovala kresnice, namenjena pa bosta celotnemu slovenskemu prostoru, torej tudi slovenskim pesnicam in pesnikom v zamejstvu ter po svetu.
Leta 2021 je luč ugledal tudi slovarski spletni portal za mlade Franček, ki je nastal po vzoru portala Fran in je namenjen šolarjem, učiteljem in vsem, ki se učijo slovenščine, rodil pa se je tudi nov festival žanrske literature Alibi, ki ga založba Pivec posveča v zadnjem času tako zelo priljubljeni in aktualni slovenski kriminalki.
Za konec naj omenimo še, da je lansko leto v danskem mestu Odense, rojstnem kraju pisatelja Hansa Christiana Andersena, vrata odprl otroški muzej, posvečen pravljičarjevi dediščini.
Čeprav so bile nagrade podeljene in recenzije napisane, pa literarni pregled težko zaključimo, ne da bi v branje priporočili nekaj del, ki so nas v preteklem letu navdušila. Spodaj si preberite, na katera tri dela, ki so izšla v preteklem letu, prisegata literarni urednici Koridorja.
Anja Grmovšek priporoča:
- Janez Ramoveš: Skupinska slika: Folklora (Cankarjeva založba)
- Alex Dimitrov: Love and Other Poems (Copper Canyon Press)
- Ollie Schminkey: Dead Dad Jokes (Button Poetry)
Rina Pleteršek priporoča:
- Jean-Claude Carriere in Umberto Eco: Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig (Cankarjeva založba, prevedel Jaroslav Skrušny)
- Enis Maci: Sladoledarna Evropa (Beletrina, prevedlo več avtorjev)
- Simona Semenič: Tri igre za punce (Beletrina)
Naj bo leto 2022 ustvarjalno, polno navdiha in dobrih knjig!
______________________________________________
Lektorirala: Zala Vidic
