Pregled leta 2019: Literatura
Čeprav smo že konkretno zakorakali v novo desetletje, smo se vseeno še za trenutek ozrli nazaj v leto 2019, ki je bilo na literarnem polju vse prej kot dolgočasno. Leto 2019 so zaznamovale nekatere odmevne izdaje knjig, (pričakovane?) nagrade, dogodki, pomisleki, obletnice in še kaj.
Če smo leto poprej obeleževali stoletnico smrti dramatika in pisatelja Ivana Cankarja, zaradi česar so se po državi odvijali številni dogodki in prireditve, povezane z njegovim delom, je leta 2019 minilo dvesto let od smrti pesnika, učitelja in duhovnika Valentina Vodnika, člana razsvetljenskega krožka Žige Zoisa, ki je prav tako umrl leta 1819. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo temu obeležju namenjeno bistveno manj pozornosti, se je pa Vodnik med drugim pojavil na likovni podobi Slovenskega knjižnega sejma, ki je konec leta potekal v Cankarjevem domu, med vidnejšimi knjižnimi objavami, ki so počastile to obletnico, pa je ponatis Vodnikovih Izbranih spisov, ki ga je izdala Slovenska matica, prvotno pa so izšli leta 1890.
Leto 2019 je bilo tudi leto, ko je minilo 200 let od rojstva švicarskega pesnika in pisatelja Gottfrieda Kellerja in 150 let od smrti slovenskega pisatelja in pesnika Simona Jenka.
Je pa leto 2019 že povsem na začetku postreglo z neprijetnimi novicami. Januarja je namreč umrla ameriška pesnica Mary Oliver, prejemnica Bookerjeve in Pulitzerjeve nagrade, februarja pa se je poslovila še Patricia Nell Warren, ameriška pisateljica in novinarka. V mesecu marcu nas je zapustil še en ameriški pesnik, William S. Merwin, čigar bibliografija obsega več kot petdeset pesniških zbirk in prevodov. Med drugim je dvakratni dobitnik Pulitzerjeve nagrade (1971, 2009), prejel pa je tudi Bookerjevo nagrado za poezijo (2005) in nagrado Tanning, eno najvišjih priznanj, ki jih podeljuje Akademija ameriških pesnikov. Julija je v visoki starosti umrl italijanski pisatelj Andrea Camilleri, avtor številnih kriminalnih romanov, mesec kasneje pa se je poslovilo še eno veliko ime svetovne literature – ameriška pisateljica in nobelovka Toni Morrison, prav tako prejemnica tudi Pulitzerjeve nagrade.
Od slovenskih literarnih imen se je v 70. letu starosti februarja poslovil pesnik, dramatik, pisatelj in esejist Miroslav Slana, oktobra pa je v 89. letu odšel tudi literarni zgodovinar in prevajalec Marijan Brecelj.
A leto 2019 ni bilo samo v znamenju sloves, temveč tudi praznovanj. Vsako leto se namreč zvrstijo številni literarni natečaji, med katerimi je vredno omeniti naslednje: zmagovalka 28. natečaja za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je postala Manka Kremenšek Križman z zgodbo Dva tisoč petsto besed, na Airbeletrininem natečaju za najboljšo kratko zgodbo pa je slavil Franci Novak z zgodbo Obvoz. Med najbolj izstopajočimi literarnimi festivali pri nas je zagotovo Festival mlade literature Urška – uršljanka 2019 je postala Nina Medved, ki bo v tekočem letu izdala svoj pesniški prvenec, lanskoletna uršljanka Nina Kremžar pa je tako v letu 2019 izdala pesniško zbirko Dostop na odprto morje (JSKD). Na osrednji prireditvi, kjer je bila razglašena zmagovalka, so razglasili tudi zmagovalko natečaja Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2019 – to je postala Polona Campolunghi Pegan, ki si je nagrado prislužila s pesmijo Veš, mali, nismo več ljudje. Revija Sodobnost je tudi letos podelila nekaj nagrad: nagrado za najboljšo kratko zgodbo je prejela Cvetka Bevc za zgodbo z naslovom Prelet galebov, za najboljši esej 2019 pa sta bili podeljeni kar dve nagradi – prejela sta jo Jure Vuga za esej z naslovom Kelih, ki ogroža krzno, in Tina Vrščaj za esej Srečno pospravljeni. Pri Sodobnosti so ponovno podelili tudi nagrado »Sončnica na rami«, nagrado za spodbujanje veselja do branja, ki jo je tokrat prejela mag. Savina Zwitter. Tudi Pesniški turnir, ki ga že 19. leto zapored organizira Založba Pivec, je postregel s presenečenjem – prvič se je namreč zgodilo, da sta bila za viteza oziroma vitezinjo pesniškega turnirja razglašena kar dva tekmovalca. To sta postala Denis Škofič s pesmijo Ljudski običaj in Nina Kremžar s pesmijo Mati prve generacije, občinstvo pa je najbolj prepričala pesem Še vedno si in ostajaš Veronike Gradišek.
In če ostanemo kar na področju poezije: Veronikino nagrado, nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, je prejela Alenka Jovanovski za pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj (Center za slovensko književnost), Jenkovo nagrado, nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, pa Kaja Teržan za svojo drugo pesniško zbirko Krog (Center za slovensko književnost).
Kritiško sito, edino literarno nagrado, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki, je leta 2019 prejel Jernej Županič za svoj romaneskni prvenec Mamuti (LUD Literatura). Med petimi nominiranimi romani – Medsočje (Mirt Komel), Pogodba (Mojca Širok), Najlepša neznanka svetloba (Vladimir P. Štefanec) in Brez imena (Jani Virk) – je kresnika, nagrado za najboljši roman leta, prejela Bronja Žakelj za avtobiografski roman Belo se pere na devetdeset (Beletrina), ki je bil tudi sicer prava uspešnica leta.
Rožančeva nagrada za najboljšo esejistično zbirko je šla že drugič v roke Marcelu Štefančiču Jr. – tokrat jo je prejel za zbirko esejev z naslovom Ivan Cankar: eseji o največjem (UMco); prvič je Rožančevo nagrado prejel leta 2014 za zbirko esejev Kdor prej umre, bo dlje mrtev (UMco). Nagrado Prešernovega sklada za leto 2019 je prejel pesnik Jure Jakob za pesniško zbirko Lakota (LUD Literatura).
Pa se ozrimo še na področje mladinske književnosti. Prejemnik desetnice 2019, nagrade Društva slovenskih pisateljev za najboljšo otroško ali mladinsko delo, je Andrej Rozman Roza z delom Pesmi iz galerije (Narodna Galerija); večernico, nagrado časopisa Večer za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mladino, izdano v preteklem letu, pa je dobil Andrej E. Skubic za knjigo Babi nima več telefona iz serije Trio Golaznikus (Mladinska knjiga).
Stritarjeva nagrajenka za leto 2019 je Martina Potisk – gre za nagrado, ki jo mladim literarnim kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev; Sovretovo nagrado, nagrado za vrhunske književne prevode, pa sta prejeli Breda Biščak za prevod zgodovinskega romana Avgust Johna Williamsa (Mladinska knjiga) in Tatjana Jamnik za prevod dela Zgodovina svetlobe: roman o fotografu Františku Drtikolu Jana Němeca (Kulturno-umetniško društvo Police Dubove).
Fokus letošnjega Slovenskega knjižnega sejma je bil na celotni Evropi, obiskalo pa ga je kar nekaj odmevnih imen evropske literature, med drugim irski pisatelj Jack Harte, francoska pisateljica Véronique Olmi, španski pesnik in pisatelj José Morella, nemška pisateljica Sibylle Berg, švicarski pisatelj Lukas Bärfuss in drugi. Nekaj literarnih nagrad je bilo seveda podeljenih tudi v okviru sejma, med katerimi je vredno izpostaviti Schwentnerjevo nagrado, priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, ki ga je za leto 2019 prejel pesnik, pisatelj in prevajalec Marko Kravos; nagrado Radojke Vrančič, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je prejela Zarja Vršič za prevod pesniške zbirke Eugèna Guillevica Zemljevôden (KUD Logos); najboljši literarni prvenec 2019 je potopisni roman Jakoba J. Kende Apalaška pot: 3500 hribov in Amerike (Založba ISPO); za knjigo leta 2019 pa so obiskovalci sejma izglasovali knjigo Vinjete straholjubca avtoric Eve Mahkovic in Eve Mlinar (VigeVageKnjige).
Tudi na svetovnem literarnem prizorišču je bilo 2019 pestro leto. Ker leta 2018 Nobelova nagrada za književnost zaradi škandala, ki je doletel švedsko akademijo, ni bila podeljena, sta bili v letu 2019 zato podeljeni dve: za leto 2018 jo je prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, za tekoče leto pa je bila podeljena avstrijskemu pisatelju Petru Handkeju. Pulitzerjevo nagrado 2019 je prejel roman The Overstory ameriškega pisatelja Richarda Powersa, medtem ko sta si tudi Bookerjevo nagrado razdelili dve avtorici, in sicer Margaret Atwood za knjigo Testamenti (ki je med drugim že prevedena v slovenščino) in Bernardine Evaristo za roman Girl, Woman, Other. Goncourtovo nagrado, najuglednejšo francosko književno nagrado, je prejel Jean-Paul Dubois, in sicer za roman Tous les hommes n’habitent pas le monde de la même façon; medtem ko so bile Costa Book Awards podeljene naslednjim avtorjem: Costa Novel Award Jonathanu Coeju za njegov trinajsti roman Middle England, Sara Collins je prejela Costa First Novel Award za romaneskni prvenec The Confessions of Frannie Langton, vojni poročevalec in novinar Jack Fairweather je slavil v kategoriji Costa Biography Award z delom The Volunteer: The True Story of the Resistance Hero who Infiltrated Auschwitz, pesnica in kritičarka Mary Jean Chan je s pesniškim prvencem Flèche zmagovalka in prejemnica Costa Poetry Award, Costa Children’s Book Award pa je prejela Jasbinder Bilan za njen prvenec z naslovom Asha and the Spirit Bird.
Zagotovo pa je ena večjih prelomnic leta 2019 tudi 100-letnica od ustanovitve ljubljanske Univerze – 3. decembra 1919 je imel namreč takrat devetindvajsetletni jezikoslovec Fran Ramovš prvo predavanje, ki je potekalo v zbornici Deželnega dvorca. Univerzo v Ljubljani danes sestavlja 23 fakultet in 3 umetniške akademije, ki nudijo študij na vseh področjih, hkrati pa je to tudi največja in najstarejša visokošolska ustanova v Sloveniji.
Zagotovo se je na literarnem področju v preteklem letu zgodilo še marsikaj, kar smo v tokratnem pregledu na žalost izpustili. V upanju na čim pogostejše srečevanje s knjigo vam uredništvo literature želi srečno in uspešno, predvsem pa navdiha in ustvarjalnosti polno leto!
