Pregled leta 2018: Literatura

V literarnem pogledu si bomo leto 2018 zapomnili po marsičem, ni kaj, za nami je pestro leto. Za začetek se spodobi omeniti, da je bilo to Cankarjevo leto, ki ga je zaznamovala 100. obletnica smrti dramatika, pisatelja, esejista in pesnika Ivana Cankarja. Ni prinesla le ponatisov njegovih del in rasti knjižnične izposoje, temveč tudi dva nova biografska filma, izdajo Cankar v stripu in serijo razstav o velikem avtorju, pa tudi novo, po njem poimenovano literarno nagrado. Seveda ni šlo brez raznih upodobitev Cankarjevih dram, ob obletnici njegove smrti pa so pri založbi Beletrina izdali tudi posodobljeno izdajo Podob iz sanj, ki so prvotno izšle leta 1917.

Cankar pa ni edini, ki je zaznamoval lansko leto. Leta 2018 je bila tudi 150. obletnica rojstva Maksima Gorkega, 200. obletnica rojstva Ivana Turgenjeva in Emily Brontë ter 100. obletnica rojstva Aleksandra Solženicina, prejemnika Nobelove nagrade leta 1970.

Kljub vsej radosti pa so nas v letu 2018 pretresle mnoge smrti velikih imen literature. V 89. letu starosti je januarja lani preminila ameriška pisateljica Ursula Kroeber Le Guin, ki je pisala romane, pesmi, knjige za otroke in eseje. Najbolj je znana po svojih znanstvenofantastičnih in fantastičnih romanih ter kratkih zgodbah. Velja za eno najboljših sodobnih pisateljic znanstvene fantastike in fantastike, še posebej pa je znana po svojem zglednem slogu in raziskovanju taoističnih, anarhističnih, feminističnih, psiholoških in socioloških tem. Junij je bil usoden za avstrijsko pisateljico otroške in mladinske literature Christine Nöstlinger, ki je za svoja literarna dela prejela veliko nagrad, med drugim tudi medaljo Hans Christian Andersen in mednarodno spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA). Avgusta se je poslovil Nobelov nagrajenec za književnost, Vidiadhar Surajprasad Naipaul. V 76. letu starosti je oktobra umrl eden najbolj znanih finskih pisateljev, Arto Paasilinna, decembra pa smo se poslovili še od Amosa Oza, enega vodilnih izraelskih pisateljev.

Pretresle so nas tudi smrti slovenskih literarnih velikanov. Maja se je v 93. letu starosti poslovil pionir slovenskega stripa, Miki Muster, ki je tako mladino kot tudi mlade po srcu razveseljeval s stripi o Trdonji, Zvitorepcu in Lakotniku. V avgustu pa sta preminila pesnik, pisatelj, prevajalec in nekdanji politik Ciril Zlobec, ki je bil eden od soavtorjev znamenite pesniške zbirke Pesmi štirih, ter književnik in profesor Andrej Capuder, prejemnik Sovretove in Rožančeve nagrade, ki je med drugim v slovenščino prevedel Dantejevo Božansko komedijo.

V letu 2018 smo dobili lepo število nagrajencev raznih literarnih natečajev, ki jih je seveda vredno omeniti. Na že tradicionalnem AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo je slavila Lucija Klauž s kratko zgodbo Družinski izlet, na 27. natečaju za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je z zgodbo Srečanja zmagala Karin Sabadin. Pri Sodobnosti so zopet podelili nagrado za najboljšo kratko zgodbo, ki je šla v roke Mirani Likar Bajželj za kratko zgodbo Osem brontozavrovih kosti, poleg tega so podelili tudi nagrado za najboljši esej, ki jo je prejel Kristian Koželj za esej Igralčeva zaobljuba. So pa pri Sodobnosti zopet podelili tudi nagrado za spodbujanje veselja do branja »Sončnica na rami«, ki jo je prejel Andrej Jalen. Med najbolj izstopajočimi literarnimi natečaji je zagotovo natečaj Festivala mlade literature Urška, kjer je uršuljanka 2018 postala Nina Kremžar, katere prvenec lahko pričakujemo v letošnjem letu, saj JSKD vsako leto omogoči zmagovalcu natečaja izdajo knjige v zbirki Prvenke – konec leta 2018 je tako izšel prvenec uršljanki 2017 Katarini Gomboc, in sicer pesniška zbirka Negotovosti navkljub. Mentorjev feferon 2018 za najboljšo protestno pesem ali satiro je prejela Jana Kolarič za proteusno-repati sonet Sprememba grba. Vitezinja pesniškega turnirja 2018 je postala Nina Dragičević, katere pesem brez naslova je prepričala tako žirijo kot tudi občinstvo.

Poleti so se na Rožniku znova zbrali nominiranci za nagrado kresnik, ki se podeljuje romanu leta. Finalisti za nagrado so bili letos Štefan Kardoš, Florjan Lipuš, Sarival Sosič in Vlado Žabot, nagrada pa je že četrtič romala v roke Draga Jančarja za roman In ljubezen tudi (Beletrina, 2017) (v preteklosti jo je namreč že prejel za romane Zvenenje v glavi [Mladinska knjiga, 1998], Katarina, pav in jezuit [Slovenska matica, 2000] in To noč sem jo videl [Modrijan, 2010]). Rožančevo nagrado, nagrado za najboljšo esejistično zbirko, je prejel Jasmin B. Frelih za zbirko Bleda svoboda [Cankarjeva založba, 2018]. Veliko Prešernovo nagrado, nagrado za življenjsko delo, pa je leta 2018 prejel pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Boris A. Novak.

Nagrade so se vrstile tudi na področju poezije. Pesnik Tone Škrjanec je s pisavo, za katero je značilno mešanje jezikovnih ravni, nevsiljiva družbena angažiranost in poudarjena čutnost, vedno našel privržence med bralci. Vrhunski opus je lani okronal tako z Jenkovo (nagrada za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let) kot tudi z Veronikino nagrado (nagrada za najboljšo pesniško zbirko 2018), ki ju je prejel za pesniško zbirko Dihaj [Center za slovensko književnost, 2017]. Kritiško sito, nagrado za najboljšo knjigo minulega leta po mnenju slovenskih literarnih kritikov, je prejel Milan Jesih za pesniško zbirko Maršal [Beletrina, 2017].

Na področju mladinske in otroške književnosti je večernico, nagrado za najboljše mladinsko delo, prejela Anja Štefan za pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline [Mladinska knjiga, 2017]. Desetnico, nagrado za najboljše mladinsko delo, pa sta prejeli Suzana Tratnik za knjigo Tombola ali življenje [Mladinska knjiga, 2017] in Aksinja Kermauner za knjigo Žiga špaget je za punce magnet [Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2017].

V prevajalskih vodah je Sovretovo nagrado, nagrado za vrhunske književne prevode, prejel Uroš Kalčič, in sicer za prevod dveh romanov Donne Tartt, Skrivna zgodovina [Cankarjeva založba, 2016] in Lišček [Cankarjeva založba, 2018]. Na festivalu Pranger pa je Stritarjevo nagrado, nagrado za mladega literarnega kritika, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, prejela Diana Pungeršič.

Vredno je omeniti tudi, da je v letu 2018 pisatelj Florjan Lipuš za književnost v slovenskem jeziku prejel avstrijsko državno nagrado, najvišje avstrijsko priznanje za dosežke s področja umetnosti in kulture, s čimer je zamejski pisatelj postal prvi Slovenec, ki je prejel to nagrado. Mednarodno nagrado pa je prejel tudi prevajalec, urednik in pesnik Gašper Malej, ki je na 22. mednarodnem pesniškem festivalu Noči poezije, ki je potekal v romunskem mestu Curtea de Arges, prejel evropsko nagrado za poezijo.

Država v fokusu lanskega, 34. slovenskega knjižnega sejma je bila Madžarska, seveda pa so posebno pozornost namenili tudi Cankarjevemu letu. Častni gost knjižnega sejma je bil Péter Nádas, katerega roman Vzporedne zgodbe [Beletrina, 2018] je nedavno izšel tudi v slovenščini. V goste je prišel bookerjev nagrajenec in eden najbolj prevajanih irskih avtorjev Roddy Doyle ter Goncourtova nagrajenka, v Franciji živeča afriška pisateljica Marie Ndiaye. Seveda je bilo v okviru knjižnega sejma podeljenih tudi nekaj nagrad, med katerimi velja izpostaviti naslednje: nagrado Radojke Vrančič, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je prejela Sara Virk za prevoda pesniške zbirke Drugo nebo [Mladinska knjiga, 2017] Maria Benedettija in Zgodbe, basni, utrinki [Cankarjeva založba, 2017] Augusta Monterrosa; Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k slovenskemu založništvu in knjigotrštvu je prejel Tine Logar; za najboljši literarni prvenec 2018 je bila nagrajena zbirka kratkih zgodb Menažerija [JSKD, 2017] Eve Markun, za knjigo leta 2018 pa je bila izbrana knjiga Ivan Cankar: podobe iz življenja [Forum Ljubljana, 2018], v kateri Zoran Smiljanič in Blaž Vurnik razgaljata Cankarjevo življenje z biografskim stripom. Literarno nagrado mira za leto 2018 je prejela slovaško-slovenska ustvarjalka Stanislava Chrobáková Repar.

Če se malo ozremo še na polje svetovne literature je bila zopet odmevna Nobelova nagrada za književnost, ki v letošnjem letu ni bila podeljena. Švedska akademija, ki jo podeljuje, je sprejela pričakovano odločitev: zaradi spolnega in finančnega škandala, ki jo je pretresel, institucija ni podelila nagrade, bomo pa zato v letu 2019 dobili kar dva Nobelovca za književnost. The Pulitzer Prize for Fiction je prejel Andrew Sean Greer za roman Less, velika nagrada Man Booker Prize je bila za roman Milkman podeljena irski pisateljici Anni Burns, s čimer je Burnsova postala tudi prva severnoirska avtorica, ki je prejela to prestižno nagrado. The Goncourt Prize je za roman Leurs enfants apres eux prejel Nicolas Mathieu. Costa Book Awards pa so šle v roke Sally Rooney za roman Normal people, Stuartu Turtonu za romaneskni prvenec The seven deaths od Evelyn Hardcastle in J. O. Morgan za pesniško zbirko Assurances.

S tem zaključujemo literarni pregled pravkar izteklega leta in z velikim veseljem, navdušenjem in pričakovanji zremo v leto 2019!

Literarno uredništvo