Pregled leta 2015: Literatura
Če 2015 primerjamo s prejšnjim letom, lahko ugotovimo, da je bilo bistveno bolj prizanesljivo in obarvano z veselimi dogodki; literarno sceno je v 73. letu starosti zapustil akademik, literarni esejist, raziskovalec in urednik ter član SAZU-ja, Andrej Inkret, sicer pa je bilo dogajanje precej umirjeno; tako kot prejšnja leta smo dobili veliko novih nagrajencev.
Kresnikovo nagrado je že tretjič prejel Andrej E. Skubic, in sicer za roman Samo pridi domov. Med nominiranci je bila poleg Veronike Simonitti, Dušana Šarotarja in Marka Sosiča tudi Katarina Marinčič z romanom Po njihovih besedah, za katerega je pred tem že prejela Kritiško sito. Rožančeva nagrada za najboljšo esejistično zbirko je šla v roke Andreja Capudra za Povest o knjigah, ostali nominiranci pa so bili še Irena Štaudohar (Magija za realiste), Marcel Štefančič (Hitler, kako je preživel) in Uroš Zupan (Sto romanov in nekaj komadov). Najbogatejšo literarno nagrado pri nas, Modro ptico, je za roman Županski kandidat Gams domov odnesel Roman Rozina. Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo z naslovom Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije je dobila Simona Semenič, za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let z naslovom Noč je abstraktnejša kot n, pa je bil z Jenkovo nagrado počaščen Miklavž Komelj. Dnevnikovo Fabulo je za zbirko kratkih zgodb Dženhem prejel Dušan Čater, za najboljšo pesniško zbirko pa je bila z Veronikino nagrado nagrajena Meta Kušar (Vrt).
Če se premaknemo še na polje mladinske in otroške književnosti; Desetnico je za Malega princa z otoka prejel Mate Dolec, Levstikovo nagrado za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti pa sta poleg ilustratorjev Zvonka Čoha in Maje Kastelic, prejela tudi Svetalana Makarovič za Mesečinsko struno in pesnik Miroslav Košuta za življenjsko delo. Večernico za najboljše izvirno leposlovno mladinsko delo je za Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampov prejel Vladimir P. Štefanec.
Tako kot običajno so potekali tudi številni natečaji; Airbeletrina je za najboljšo kratko zgodbo izbrala Polni krog Sama Petančiča, na 24. tradicionalnem natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Ars so prvo nagrado dobili Feninizirani krofi, pri Sodobnosti pa so za kratko zgodbo Sotto voce nagradili Natalijo Šimunović-Cilenšek. Na Urnih zgodbah je z Zvokom odrešitve slavil Arjan Pregl.
Še nekaj malega o knjižnem sejmu; v okviru le-tega so podelili nagrado za najboljši literarni prvenec, ki jo je za Konec. Znova prejel Dino Bauk. Posebno prizanje sejma je ob svoji desetletnici prejela revija Bukla, Schwentnerjevo nagrado pa je za pomemben prispevek k slovenskemu založništvu in knjigotrštvu prejela Bedita Mlinar. 31. slovenski knjižni sejem je postregel tudi z novostjo in se internacionaliziral, saj bo odslej vsako leto predstavil eno deželo, državo ali regijo v fokusu. Ta čast je prva pripadla Franciji, sejem pa sta kot posebna gosta obiskala tudi pomembna francoska avtorja, Frederic Beigbeder in Pascal Bruckner. Oba sta spregovorila o svojih najnovejših romanih (Beigbeder – Oona & Salinger, Bruckner – Pridni sinko), seveda pa je beseda nanesla tudi na tragične dogodke, ki so pred njunim obiskom pretresli Pariz in svetovno javnost.
Ker smo podelili kar lepo število nagrad, se le za trenutek ozrimo še na svetovno sceno; Nobelovo nagrado za književnost je prejela Svetlana Aleksijevič, Bookerjevo nagrado je odnesel Marlon James (Brief of History of Seven Killings), Gouncourtovo pa Mathias Énard (Boussole). Med pomembne dogodke spada tudi dejstvo, da je Ljubljana postala Unescovo mesto literature, s čimer se je pridružila ostalim mestom z bogato dediščino in živahnim literarnim utripom, kot so Melbourn, Granada in Dublin.
Za zaključek lahko zapišemo, da je bilo leto 2015 čisto povprečno; nič kaj pretresljivega, pa tudi žalostnega se ni zgodilo, je pa zopet postreglo s številnimi nagrajenci, med katerimi so tudi številni novi obrazi. Na tem mestu člani Koridorjeve ekipe še enkrat čestitamo, bralcem pa želimo novo leto, zapolnjeno s čim več dobrimi knjigami.
