LITERATURA MED KRIZO IN PO NJEJ: Svetlana Slapšak
Pandemija koronavirusne bolezni je svet ustavila v trenutku. Čeprav smo proti koncu letošnje zime in v začetku pomladi že lahko predvidevali in pričakovali, kaj nas čaka, si je le redko kdo upal pomisliti na tako grozljiv scenarij, ki je na koncu doletel nas, Evropo in svet. Gospodarstvo se je praktično ustavilo. Zapirale so se trgovine, gledališča, kulturni domovi, knjižnice, knjigarne, vse manjše obrti, odpovedani so bili koncerti, večje in manjše prireditve, omejeno nam je bilo celo gibanje na lastno občino. Vse to je marsikoga spodbudilo k razmišljanju o tem, kako bo ta kriza vplivala na našo prihodnost. Predvsem črnoglede so napovedi za kulturo, za katero se pogostokrat zdi, da jo zavrača celo lastna država.
Med poletjem bomo zato pri Koridorju vsak petek objavili razmišljanja uveljavljenih pisateljev, pesnikov, založnikov, literarnih kritikov, urednikov in knjižnih blogerjev o stanju literature med krizo in po njej. Za marsikoga od nas je bila pandemija (in posledično življenje v karanteni) nekaj povsem novega, nepredstavljivega, v preteklosti pa so bili takšni dogodki kar pogosti in so burili domišljijo marsikaterega literata. To dokazujejo številna literarna dela, ki opisujejo življenje v času bodisi resničnih ali fiktivnih epidemij, nekatera med njimi so jih celo napovedovala. Bo tudi »naša« epidemija vplivala na pisateljsko domišljijo? Kako je že vplivala na stanje v literaturi, kakšne so napovedi? Kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi se stanje v literaturi po krizi izboljšalo, kaj je že nepopravljivo? So napovedi za prihodnost (slovenske) literature res tako črnoglede?
Nekateri avtorji prispevkov so se tovrstnih vprašanj lotili direktno, drugi so črpali iz svojih lastnih izkušenj, s področij, kjer tudi sicer delujejo, spet tretji so se teh tem lotili popolnoma literarno. Na tem mestu se jim literarno uredništvo Koridorja iskreno zahvaljuje za čas in besede.
Kot četrto v seriji Literatura med krizo in po njej objavljamo besedilo literarne zgodovinarke, antropologinje in klasične filologinje Svetlane Slapšak.
___________________________________________________________________________
Razkritje iz kulturne industrije
Kaj se je zgodilo z depešo/dokumentom neznanega avtorja, poslanim iz neznane ustanove, ki predstavlja mnenje slovenske vlade o medijih in stanju družbe nasploh?
Zahvaljujoč kolegialni povezavi, dobila sem dokument, ki jasno kaže, kaj se je s pošiljko zgodilo v birokratskih labirintih EU.
***
Strokovno mnenje XXX
(kopija ekspertne analize belgijskega Instituta za strip, IBD – Institut des bandes dessinées, na predmetu ZZZ)
Izdano 16. 4. 2020
Tajniku Odbora za kulturne industrije EU
Spoštovani,
sinopsis, ki ste nam ga poslali v ekspertno analizo, ima nekaj elementov za scenarij post-apokaliptičnega stripa, ki bi ga lahko razvili. O pogojih bi se morali dogovoriti z avtorjem. V primeru, da avtor ponuja samo sinopsis v sedanjem stanju, je nadomestilo možno samo, če pride do produkcije, v predvidenih okvirjih. Osnove scenarija, ki dopolnjujejo sinopsis vam pošiljamo po pogodbi št.785/BIC iz leta 2012 in pod pogoji, ki so v njej predvideni, torej za komisijsko, parlamentarno in diplomatsko uporabo.
Sicer nam je sinopsis bil zanimiv tudi iz drugačne perspektive, kot prvi nam znani državni sinopsis za post-apokaliptični strip.
Ime zamišljene dežele bi imelo nek prepoznavni (kontekstualni) element: Norikurtz, Psychopolis, Alpentrollandia … vprašanje ostaja odprto, na tem še dela PR oddelek.
Ideja o komunistih, ki še zmeraj držijo oblast s pomočjo svojih medijev, je originalna in uporabna. Podlaga so liki, stari med 80 in 100 in več let, vizualno zelo hvaležna. Naši pisci in risarji so predlagali tri verzije:
Verzija A, Zombiji: v deželi vlada vojska zombijev, na čelu z vodjo, ki je majhen, na ogromnem zombi–konju. Rdeča zvezda, ki je očitno simbolno pomembna v kulturi države, postane svetleča in je vrezana zombijem na čelo. Zombiji živijo v utrjenih trdnjavah, iz katerih napadajo prebivalstvo. Skupina, ki obvešča in povezuje prebivalstvo (v sinopsisu novinarji), so lahko junaški poštarji, lahko pa špijoni zombijev. Zombiji so militarizirani – prizori vojske zombijev so lahko zelo atraktivni.
Verzija B, Nesmrtniki: v deželi vlada kasta nesmrtnikov, ki održuje nesmrtnost s pomočjo skrivnostne magične pijače (kri desničarjev/krščanov/moških belcev). Vodja je podoben zlobnemu Štrumpfu. Živijo v nenehni orgiji, dokler se prebivalci mučijo v razrušenem mestu in živijo v nesnagi, lakoti in zločinu. Novinarji so tukaj glasniki nesmrtnikov, jezdijo na fantastičnih hibridnih bitjih. Na koncu se postavijo na stran prebivalcev.
Verzija C, Podzemci: v deželi vlada podzemna populacija pošasti, ki so slepe in se odlično znajdejo v temi. Vodja je majhen albino. Ponoči lovijo nadzemske prebivalce za suženjsko delo in kanibalizem. Oblast držijo s pomočjo hrane, ki jo proizvajajo s pomočjo sužnjev in droge, ki jo gojijo v jamah. Novinarji so tukaj raziskovalci, ki najdejo strup za podzemce.
Prednost B verzije je seks (prizori orgij). Vse tri verzije v zapletu pokrivajo osnovni problem, ki izhaja iz sinopsisa – ni srednje generacije, tistih, ki prenašajo ideje starih komunistov. V državi itak sploh ni komunistične stranke. Konec v obeh primerih je pokol vladajočih.
Imeli smo dolge debate o glavnem junaku. Seznam sprejemljivih predlogov je takšen:
– osamljeni temačen junak brez veliko besed, priložnostni seks (bordeli v mestu);
– psihopatski junak, obremenjen s svojo seksualno fantazmo, ki jo sreča med nesmrtnimi;
– elektronski najstniški genij s partnerko, ki ima nekatere nadnaravne moči;
– maščevalna bojevnica v seksi cunjah, priložnostni seks (tudi s hibridnimi bitji).
Glavni junaki lahko nastopijo tudi kot skupina.
Če bi prišlo do realizacije projekta, bi lik/liki glavnega junaka bili usklajeni z raziskavami trga oz. kupcev v pogojih epidemije in pozneje.
Zaključek
Predlagani sinopsis predstavlja dobro, žanrsko utemeljeno podlago za post-apokaliptični strip. Mafijska verzija, ki jo sinopsis ponuja, zveni preveč rudimentarno, čeprav moramo omeniti stališče enega naših sodelavcev, ki trdi, da bi lahko kombiniral post-apokaliptično-fantastično z mafijskimi motivi na osnovi svojih izkušenj na tem terenu.
Pričakujemo predlog s strani Odbora.
Lep pozdrav,
XXXX
Bruselj