Jerneja Samec: Razglednica s Primorske

Presahlo sonce

iz špranj srka vodo,

ožema pore

in oblizuje ustnice.

Navlažim jih z balzamom,

ki pronica v razpoke

v tleh

v steni

kaplja

in se podaljšuje v stalaktite.

Drsi in steguje

se proti tlom.

Čedno se prepogne

v steber,

zdrsne v obok

in prekopicne

v most.

Čezenj zavalovi vlak,

zaziblje ga kopica otrok.

Spretni tekač

jim izmakne rutico

in jo kot štafetno palico

poda plavalki kravla,

ki si je za cilj zadala morje.

Lokomotiva igra vlogo statista,

kašlja žvižge smeha

in si na postaji vzame čas za cigareto.

Prevetri svoja pljuča

in raztovori potnike

namenjene v Bovec.