Irska apokalipsa

Paul Murray: Čebelji pik
Založba: Pivec
Leto izida: 2026
Prevod: Andrej E. Skubic

Čebelji pik je roman, o katerem preprosto ne morem nehati razmišljati. No, pravzaprav gre najverjetneje za moj najljubši roman zadnjih let. Sodobna klasika irskega pisatelja Paula Murrayja, ki se je leta 2023 uvrstila tudi v ožji izbor za nagrado booker, se začne kot navidez konvencionalna družinska saga, prežeta s črnim humorjem in nerodnostmi človeškega obstoja, nato pa se počasi, skoraj pritajeno prevesi v nekaj precej temačnejšega in tesnobnejšega.

Na prvi pogled je premisa preprosta: štiričlanska družina Barnes se znajde v finančnih težavah, ki razkrijejo razpoke v družinskih odnosih – te so se pod lično fasado, kakopak, skrivale že dolgo. A le redkokateri roman tako učinkovito pokaže, kako krhka je meja med podobo, ki si jo o sebi in svojih bližnjih ustvarimo sami, ter resničnostjo, ki jo skušamo za vsako ceno zanikati. Samoprevara je tako rekoč modus operandi družine Barnes, četudi večinoma poteka na nezavedni ravni.

Avtor skozi roman spodkopava ugled, ki ga Barnesovi uživajo v neimenovanem irskem provincialnem mestu, obenem pa postopoma spreminja tudi naš pogled na družino kot tako. Štiriperspektivno pripoved začne s sedemnajstletno hčerjo Cass, ki tik pred končnimi izpiti in vpisom na univerzo nenadoma obrne hrbet svoji dosedanji personi odličnjakinje. Ker druge člane družine – starša Dickieja in Imeldo ter mlajšega brata PJ-ja – sprva spoznavamo zgolj skozi njen omejen pogled, se zdijo precej enodimenzionalni. Toda z vsako novo perspektivo, podano s tretjeosebnim pripovedovalcem, se njihovi značaji in motivacije izrisujejo v vse večji kompleksnosti. Murray na ta način osvetli tisto, kar je bilo dotlej prikrito, ali pa že znano prikaže v povsem novi luči. Zgovoren primer tega pripovednega postopka je že anekdota s »čebeljim pikom«, po kateri je roman dobil naslov. Njeno zgodnje – in sprva precej nezadovoljivo – razkritje se namreč kmalu izkaže za varljivo.

Murrayjeva največja odlika je, da spremembe perspektiv niso zgolj kompozicijsko sredstvo, temveč se odražajo tudi v jeziku. Vsakemu od štirih protagonistov nameni samosvoj slog, ki prevzame logiko njihovega razmišljanja in ravnanja. Spretnost pri poustvarjanju najstniškega registra je pokazal že v svojem podobno tragikomičnem romanu Skippy Dies (2010), v Čebeljem piku pa pri Cass prepričljivo ujame razburkano zavest najstnice, ki jo povsem preplavi obsesivna navezanost na najboljšo prijateljico Elaine. Pri njenem mlajšem bratu PJ-ju, občutljivem dvanajstletniku, ki dneve preživlja na internetu in se boji razpada družine, se otroška domišljija vpleta v čedalje bolj mračne slutnje o prihodnosti. Prav zaradi te mešanice naivnosti in neprestane zaskrbljenosti PJ v nevarnih okoliščinah opozorilnih znakov ne prepozna pravočasno. To pride najbolj do izraza, ko PJ naveže stik z internetnim prijateljem »Ethanom« in pripoved začne dobivati poteze srhljivke.

Murray je še drznejši v poglavjih posvečenih staršem. Očeta Dickieja sprva spoznamo kot omahljivega dediča propadajoče avtohiše, ki se pred stvarnostjo in odgovornostmi umika v gozd, kjer, kot razloži svoji družini, gradi zaklonišče za bližajočo se apokalipso. Toda za njegovim umikom se skrivajo tudi nerazrešene skrivnosti, sram, krivda in paranoja, povezani s študentskimi leti v Dublinu. Njegovo postopno duševno razkrajanje spremljamo skozi vedno bolj razgibano, tesnobno in fatalistično pripoved – bralcem pa bi naredila medvedjo uslugo, če bi podrobneje razkrila ozadje njegovega umika.

Notranjost njegove žene Imelde se zliva v skoraj neprekinjenem toku zavesti, ki spominja na modernistično tradicijo Jamesa Joycea, zlasti na Mollyjin monolog iz Uliksesa. Njene misli se nizajo v dolgih, zadihanih stavkih, v katerih se spomini, fantazije, zamere in hrepenenja prelivajo drug v drugega. Iz njih se postopoma izriše njeno otroštvo, zaznamovano z nasilnim očetom in skrajno revščino, pa tudi svet, v katerem se ljubezen, strah in želja po pripadnosti prepletajo z melodramatičnimi predstavami o dobrem in zlu. Imelda, ki smo jo skozi Cass sprva spoznali kot površinsko in malenkostno mater, se tako pokaže kot precej protisloven lik. Prav njeno poglavje, prepredeno z elementi irskega ljudskega izročila, je eden od jezikovno-slogovnih vrhuncev romana. Vraževerne zgodbe, s katerimi si Imelda osmišlja življenje, so obenem vir tolažbe in sredstvo samoprevare. Motiv popotnika, ki ga pravljična bitja odpeljejo v razkošno dvorano pod hribom, od koder se po dozdevno kratkem bivanju vrne v svet, v katerem je medtem minilo mnogo let in je vse, kar je poznal in imel rad, izginilo, postane večpomenska prispodoba njenega življenja. Vdor mističnega v realistično pripoved tla pod nogami ne spodmakne le Imeldi, pač pa tudi bralcu.

Murray temo (samo)zanikanja iz družinskega okolja subtilno razširi na globalno raven. V ozadju romana ves čas vztraja slutnja podnebne katastrofe, ki se sprva zdi oddaljena od intimnih stisk družine Barnes, a postopoma vse bolj odseva njen razkroj. Ko PJ opazuje someščane, ki se med neznosnim vročinskim valom pretvarjajo, da uživajo v vremenu, postane jasno, da zanikanje ni zgolj osebni obrambni mehanizem, ampak tudi kolektivna metoda soočanja z resničnostjo. Murray s tem ne vzpostavlja le vzporednice med družinsko in podnebno katastrofo, temveč pokaže, kako tesno sta prepleteni – zasebno in družbeno ne moreta ostati ločena, saj ju določa isti vzorec zatiskanja oči pred neprijetno resnico. 

Skoraj šeststo strani dolga slovenska izdaja, v kateri prevajalec Andrej E. Skubic prepričljivo poustvari Murrayjevo jezikovno živost, se v zadnjem delu, naslovljenem Doba samote, začne izraziteje zgoščevati. Liki, ki zdaj pripovedujejo v drugi osebi, sprva dobijo vsak svoje krajše poglavje, nato pa se pripoved razdrobi na vse krajše odlomke, dokler vsakemu ne ostane le še ena poved. Ko se Čebelji pik nazadnje prevesi v apokaliptično vrtinčenje dogodkov, se zazdi, da bo to odneslo še zadnjo tančico, za katero se Barnesovi – tako kot preostali svet – skušajo skriti. Obvezno branje, pika.

Uredila: Ajda Klepej
Lektoriral: Tjaž Mihelič

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.