6. 1. 2017 / Literatura

Feri Lainšček: Češnjev cvet

V Lainščkovem najnovejšem romanu Češnjev cvet, izpiljeni različici ljubezenske zgodbe Ne povej, kaj si sanjala, zgodbi sledimo skozi oči Edvarda Luhajeva, brezdomca, ki je vse življenje prebil v Četrti. V dogajanje nas uvede protagonistovo srečanje s tovarišem Daksom, ki ga nagovarja k sodelovanju pri umoru, za katerega mu je bila obljubljena precejšnja vsota. Pri tem si za vodljivega Edvarda umisli alibi, ki naj bi ga ta pridobil s preživljanjem časa v norišnici. Na Daksovo nesrečo protagonist tam sreča krhko, a ljubečo Galino, s pomočjo katere spozna svoje srce in naravo, ki ji hladnokrven, dobičkonosen umor ni lasten. Življenje v norišnici mu tako prinese smisel in spokoj, vse dokler ga na realna tla ne postavijo grabeče roke žalostno razumskega zunanjega sveta.

 

Stilsko dovršeno naracijo prekinjajo moteče oblikovani dialogi, ki jih zaznamujejo za Lainščka značilni, z akcijo natrpani spremni stavki. Ti v svoji odvečnosti skačejo s strani in bralca neusmiljeno tolčejo po lobanji, saj mu vsilijo predstavo prizora, ki bi si jo drugače ustvaril sam. Ni balzama v Gileadu? Tam mogoče, v romanu pa blagozvočnih besed »je rekel« ne najdemo tako zlahka. Na primer:

»Edi, vzel sem avans,« je spet šepetal Daks.

»Dobil si keš?« me je to res presenetilo.

»Sto tisoč je dal,« se mi je nagnil k ušesu.

»Samo sto?« se mi je zdelo malo.

»Ostalo potem,« je pojasnil.

»Če?« sem pomislil.

Čeprav je v primeru, da pisec nima zaupanja v prodornost in učinek dialoga, tega bolje znova napisati kot razlagati, je Lainšček odločen, da od bralca ne bo zahteval vizualizacije ali domišljije. Tako prevlada avtorjevo tolmačenje dogajanja, ki krati bralčevo lastno interpretacijo.

 

Če zanemarimo karikiranje govorjenih delov, je zgradba neoporečna, dogajanje pa ustrezno tempirano. Zgodba o miru in jasnosti, ki jih prinašajo kraji, kot je norišnica, ni nova, a bralca vseeno opomni, da je duša, ko je govora o duševno bolnih, neokrnjena in da je zamegljen um tisto, kar jih dela drugačne. Avtorju tako uspe spretno ponazoriti kontrast med zunanjim svetom spletk in notranjo spokojnostjo zablod, s čimer doseže pretehtavanje norosti ene in druge strani.

 

 

 

                         
cesnjev_lainscek