Fabula: Upanje in obup leta 1968 (16. 3. 2018, Avditorij Narodne galerije)
Razvitost oz. nerazvitost določene družbe sta se že od nekdaj pogojevali predvsem z njeno gospodarsko rastjo, h kateri so navadno privedle takšne in drugačne revolucije, posledično pa so le-te postale tudi nekakšno merilo napredka. Čeprav ob besedi revolucija verjetno najprej pomislimo na »industrijsko« revolucijo, ob tem ne smemo pozabiti na vse tiste zgodovinske preobrate, ki na prvi pogled sicer nimajo nobenega opravka z ekonomijo, so pa v človeštvu pustili neizbrisljive sledi in prispevali k njegovi svobodi. Okrog tega pojma, ki ga tako pogosto izrekamo, le malokrat pa se ob njegovi omembi zares zamislimo, se je vrtel tudi dogodek Upanje in obup leta 1968, ki je potekal 16. marca v Avditoriju Narodne galerije.
Omenjeni dogodek je v okviru projekta 1968 – V iskanju svobode ter literarnega festivala Fabula pripravilo društvo MNZS v sodelovanju z založbo Beletrina, na njem pa so kot osrednji gostje sodelovali Hrvoje Klasić, mednarodno uveljavljeni zgodovinar s Filozofske fakultete v Zagrebu, Piotr Osęka, profesor na Inštitutu za politične vede poljske akademije znanosti v Varšavi, ter Mary Nash, profesorica sodobne zgodovine in vodja raziskovalne enote o multikulturalizmu in spolu Univerze v Barceloni.
Uvodni predstavitvi referatov in posameznega področja ustvarjanja vseh treh sodelujočih gostov je sledila okrogla miza, ki jo je vodila zgodovinarka in umetniška direktorica festivala Fabula Manca G. Renko. V navezavi na uvodno zastavljeno problematiko dogodka – o tem, kakšna je dediščina ter kam pravzaprav sega moč udarnih dogodkov leta 1968 – so sodelujoči individualno predstavili takratno dogajanje na tleh Španije, Jugoslavije in Poljske. Pri tem so se osredotočili tako na zametke in izvor samih študentskih demonstracij, do katerih je tega leta prišlo (večinoma) po vsem svetu, kot tudi na njihove dolgoročne vplive in vznik gibanj, kot je denimo feminizem.
Izhajajoč iz podanih trditev se je dogodek v svojem drugem delu prevesil v pogovor s sodelujočimi; eno izmed pomembnejših vprašanj, zastavljenih gostom, se je vrtelo okoli razlik med zahodom in vzhodom. Pri tem so raziskovalci razpravljali o tem, v kolikšni meri so bile študentske demonstracije lokalne, ter v kolikšni meri jih lahko označimo za globalne. Navkljub razlikam med razlogi zanje, lahko med protesti potegnemo mnogo vzporednic, ena izmed njih pa je gotovo (večna) želja po miru, kar lahko nedvomno označimo za paradoks tistega časa. A generacija 68 ob tem ni sprožila le izbruhov nasilja, pač pa tudi izpostavila vprašanja, s katerimi se spopadamo še danes: o vlogi in pomenu družbenih pravic ter ne nazadnje pravic med spoloma.
Prav slednje pa generacijo 68 dela tako zelo aktualno in jo na poseben način povezuje z današnjo. Zdi se namreč, da prav to leto, čeprav časovno oddaljeno, nastavlja zrcalo današnji družbi – ne le z rastočim nacionalizmom in terorizmom, pač pa tudi z rastočo vednostjo o nasilju nad obema spoloma. Pretekli čas študentskih demonstracij leta 1968 je tako v marsičem podoben današnjemu, kajti človeštvo tudi danes prevevata tako obup kot tudi upanje na boljši jutri. Pa vendar: se lahko danes »revolucija« ponovi? Po mnenju gostujočih takšno gibanje v današnjem času ni več možno, vsaj ne na ulicah, temveč v (družbenih) medijih. K temu pa je bistveno pripomogla tudi »svoboda«, ki pa dandanes dobiva drugačno obliko.
Vir fotografije: Facebook Festival Literature sveta – Fabula
