Anja Grmovšek: Pomlad

na dušek izpijem zadnja dva požirka konjaka

še enkrat v glavi preletim načrt in se nasmehnem

svoji neumnosti ker deluje tako prepričljivo

ne bom zanikala da me je strah

prekleto me je

in tresem se

noge držim skupaj ker me tišči lulat

a je prepozno da bi šla

kurja polt je čedalje bolj opazna in srce je vse glasnejše

bojim se da bi ga lahko slišala soseda in

tečna kot je po navadi prišla preverit kaj se dogaja

ja veste gospa malo bom kopala

bi ji rekla in verjetno bi jo kap

potem pa bi morala pokopati še njo

čutim da se mi lasje postavljajo pokonci

in nohti so mi prisežem za trenutek nehali rasti

slišim svoje hormone kako plešejo od veselja

in kri ki se premika po žilah kot bi jo nekdo sesal po slamici

lepo sem oblečena

nazadnje sem bila tako na najinem prvem zmenku

potem pa se mi nikoli več ni bilo treba lepo obleči

ampak danes je poseben dan

danes sem se spet tako oblekla le zate

tudi sinice so lepo oblečene

s črnimi klobuki in rumenimi telovniki te opazujejo

z okenske police kot bi te gledale z balkona

v operni dvorani

ti si njihov dirigent in jim nosiš nagrade za odličen koncert

in one se vsako leto vračajo nazaj k tebi

danes sem lepa zate

in ti si v smokingu lep zame

in cela narava danes živi zate

in konjak se mi vendarle usede

in obujem črne salonarje

in vzamem lopato

spomladi nihče ne misli na umiranje