20. 11. 2023 / Literatura / Recenzija
Tinkara Vukadinović Kastelic (2001) je diplomirana prevajalka za slovenski, angleški in francoski jezik (Filozofska fakulteta UL). Trenutno obiskuje magistrski študij Plurilingvistike in interkulturalnosti na Univerzi v Strasbourgu v Franciji. Svoja besedila objavlja na različnih kulturnih platformah, v glavnem pri Koridor KU ter pri LUD Literatura, v sklopu projekta Mlado pero pa je sodelovala tudi s časnikom Delo (2021). Od leta 2020 sodeluje s Centrom za jezikovne vire in tehnologije UL (CJVT UL) na področju slovenskega jezikoslovja in slovaropisja.

Ana Pepelnik: to se ne pove

Založba: LUD Literatura 
Leto izida: 2023

V sodobni slovenski poeziji se Ana Pepelnik uveljavlja kot eden najbolj prepoznavnih glasov svoje generacije, ki s svojo edinstveno poetiko preizprašuje ter premika meje literarnega izraza. Njena najnovejša zbirka To se ne pove je kompleksno, večplastno delo, ki raziskuje meje jezika ter dinamiko med izrečenim in neizrečenim.

Zbirka To se ne pove izstopa po svoji strukturni heterogenosti in kompleksnosti. Pesmi se gibljejo od kratkih liričnih fragmentov do daljših, skoraj proznih refleksij, pri čemer se Pepelnik ne zateka k tradicionalnim pesniškim formam, temveč ustvarja svojstven ritem, ki posnema fluidnost in raznolikost miselnega toka subjekta. Prelom tradicionalnih pesniških konvencij se ne kaže zgolj v avtoričini uporabi ritma in pesniške forme, ampak tudi v njeni rabi sintakse, predvsem ločil, kajti Pepelnik se odloča za posebej minimalističen pristop k postavljanju ločil. Skozi pesmi, ki zrcalijo spremenljivi ritem človeške zavesti, skuša Ana Pepelnik preseči jezikovne omejitve in se dotakniti tistega, kar leži onkraj besed.

Slogovno zbirko odlikujejo subtilnost, natančnost in ekonomičnost izraza. Uporaba jezika je premišljena in namerna; besedna izbira in sintaksa odražata nenehno napetost med izražanjem in zadrževanjem, med odkritostjo in skrivnostnostjo. Odsotnost običajnih ločil, razen občasnih navpičnih črt, in namerno izogibanje pričakovani, ustaljeni sintaksi zabrisujeta meje med posameznimi verzi in pesmimi. Avtorica se pogosto odloča tudi za nestandardne jezikovne oblike, kar pripomore k občutku spontanosti in organskosti njenega izraza. Poleg tega jih s pridom uporablja tudi v svojem poigravanju z jezikom, z njegovo večpomenskostjo ter z možnostmi, ki jih omogoča. Nestandardni, pogovorni jezik na primer razširja besedno igrišče pesmi »včasih se svet ne svet«:

se pa stvari | brez okusa brez vonja
svet ni več svet če ti je sveto da diši
da majo okus stvari | tist svet
ki je svet ki praviš da se na not svet

Ana Pepelnik v pesmih raziskuje različne vidike človeške izkušnje, od intimnih občutij do širših družbenih in kozmoloških vprašanj, kot so vprašanja identitete, samote, ljubezni, izgube in smisla, ob tem pa se, kot namiguje naslov zbirke, spopada z izzivom ubesedovanja neizrekljivega. V pesmi »iz govorjeno v« na primer beremo:

povsem ne|imenovano in tisto drugo kar je lahko sam ne|iz-
govorjeno ali ne|izrečeno vsaj ne čist do konca nekaj kot
zamaknjeno celo nekaj kot naslonjeno ker kot vemo
se zamika celo naslanja se zamika se
[…]
je kader ustavljenega momenta v spomin ki se ne spomne
določenosti niti ne besede ali geste ali premika zgolj nekaj
sestavljenega iz besede ali več besed v tok jezika med vsemi
glagoli v zraku da potisnejo govor stran da naredijo prostor
naredijo čas za prijet za nekaj da se preprosto sam čuti ali
vidi ali spusti

Pepelnik se v pričujoči zbirki poglablja v paradoks poskusa izražanja neizrečenega, poskusa zajemanja bežnih trenutkov in čustev, ki se upirajo definiciji. Skozi pesmi raziskuje različne oblike tišine: tišino, ki izhaja iz bolečine, tišino kot obliko upora, tišino kot prostor za refleksijo. Verzi nihajo med odsotnostjo in prisotnostjo, zavestjo in nezavednim, strahom in ljubeznijo, lomljenjem in zdravljenjem ter slikajo živo sliko življenja v vsej njegovi kompleksnosti in dvoumnosti.

To se ne pove je suverena zbirka, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji človeške izkušnje; je meditacija o naravi jezika, moči poezije in človeški potrebi po izražanju. Pepelnik s svojo zbirko postavlja vprašanja o tem, kaj pomeni biti človek v svetu, kjer je komunikacija tako osrednjega pomena, a hkrati tako nezadostna. Njena poetika v zbirki To se ne pove ujame občutljiv ples med življenjem in umetnostjo ter brez težav prepleta področja osebne izkušnje in pesniškega izražanja. Delo odraža globoko razumevanje človeškega stanja in moči poezije kot sredstva za njegovo raziskovanje in artikulacijo. Ana Pepelnik s svojo edinstveno poetiko in globokim razumevanjem človeške narave ustvarja delo, ki v času, ko je svet poln hrupa, ponuja tišino, prostor za razmislek in možnost povezave z globljimi resnicami človeškega obstoja.


Uredila: Hana Podjed
Lektorirala: Tajda Liplin Šerbetar


Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.

                         
ANA PEPELNIK: TO SE NE POVE (LUD LITERATURA, 2023)