Alma M. Karlin: Magične zgodbe starega Egipta
Celjanka Alma M. Karlin nedvomno predstavlja eno bolj markantnih in zanimivih osebnosti slovenskega knjižnega prostora. Za časa življenja je dodobra razburkala predvsem svetovno javnost, v slovenskih literarnih krogih pa je kljub svojim dosežkom ostala skoraj povsem prezrta. Nemški časopisi so jo v začetku 20. stoletja imenovali za prvo belopolto popotnico, ki je sama prepotovala svet, vendar je to dejstvo le del vsestranske in svetovljanske osebnosti, kakršna je bila.
A kljub neverjetno razgibanemu in literarno plodnemu življenju je pisateljica potopisov in ostalih raznovrstnih literarnih del tako kot mnogo tistih, ki so bili pred svojim časom, umrla obubožana in pozabljena. Skoraj pol stoletja je moralo preteči, da je slovenska javnost dorasla Celjankinemu neukročenemu duhu in jo sprejela medse. Prvi slovenski prevod njenega prvenca je luč sveta na območju nekdanje Jugoslavije namreč ugledal kar štirideset let po nemškem izvirniku in sicer leta 1969. Vendar pa se vsestranska ustvarjalka nikakor ni proslavila le kot pisateljica potopisov, v njenih literarnih delih se namreč odraža raznolika in neukročena narava velikega duha, ki se ni nikoli ustalil in zadovoljil. Omejevanje zgolj na potopisno literaturo bi precej osiromašilo obsežen in raznolik opus avtorice, ki ji sicer lahko pripišemo vrsto oznak, od katerih vsaka na svoj način oriše aspekte njenega življenja in ustvarjanja: svetovna popotnica, raziskovalka človeške duše, poliglotka, teozofinja ter učenka duhovnih dediščin svetovnih visokih civilizacij. Vsi omenjeni nazivi verodostojno zajamejo divji in ustvarjalni duh Alme M. Karlin.
Magične zgodbe starega Egipta predstavljajo najnovejši prevod dela, izvirno napisanega v nemščini, ki bo nedvomno navdušil vse njene predane bralce. Delo sestavljajo štiri črtice, eno daljše prozno besedilo ter podroben in s slikovnim gradivom dopolnjen opis bogatega življenja avtorice. Kratka prozna dela in daljše besedilo se tako lotevajo različnih vidikov življenja na območju starega Egipta, vendar pa je skupno noto del mogoče omejiti predvsem na področje duhovnega življenja in rasti, reinkarnacije, skromnosti v čustvenem in vsakdanjem življenju ter drugih elementov teozofije, ki se ji je pisateljica sama predano posvečala. V pričujočem delu je namreč jasno občutiti predanost omenjenim naukom, ki so med drugim predpostavljali, da je tisto božansko prisotno v srcu slehernega posameznika, to svetost pa mora le-ta uresničevati preko svojih dejanj in načina življenja. V črtici Rajeva svečenica smo tako priča prebujenju Irene, ko ta skozi mistično noč v puščavah Egipta odkrije pravo naravo svoje duše, ki je nekdaj pripadala egipčanski svečenici. Šele ko se junakinja sooči s svojim bistvom ter zatem spregovori pred dvainštiridesetimi sodniki podzemlja Ozirisovega sodišča, lahko zaživi nemoteno, brez spon in zadržkov.
V daljši noveli, naslovljeni Tutmozisov zdravnik, pa sledimo prepletenima pripovedima dveh prominentnih likov staroegipčanskega družbenega sistema. Življenji čustveno nedostopnega zdravilca Amneosa ter ošabnega faraona Tutmozisa, ki si prizadeva za ljubezen neznane svetlolase lepotice, tako tvorita dinamičen opis družbenega sistema v starem Egiptu. Silna ljubezen neukročenega faraona je uslišana šele, ko je – preko sprememb v svojem življenju, delovanju in mišljenju – postane vreden. Zavoljo višjih ciljev mora tako obrzdati svojo divjo nrav in si s tem prislužiti naklonjenost skrivnostne družice. Celotna zgodba je podana na lahkoten in barvit način, posut s slikovitimi podobami egipčanske družbene strukture in vsakdanjega življenja posameznikov, ki jo tvorijo.
Avtorica nam torej mojstrsko pričara magičnost življenja v starem Egiptu, skrbno prepleteno z presenetljivimi in zanimivimi detajli, s pomočjo katerih dobimo vpogled v čudovito, a pogosto tudi izjemno nevarno starodavno kulturo, ki že stoletja buri duhove raziskovalcev in navdušencev širom sveta.
Duševni preporod, pokora, dostojno življenje in etična drža posameznika predstavljajo rdečo nit Magičnih zgodb starega Egipta. Na straneh vizualno izjemno privlačno urejene knjige pa se najde prostor tudi za lahkotnejše, mestoma humoristične vstavke. Med le-te lahko na primer prištejemo tudi avtoričine razlage sfingine skrivnosti ter drugih staroegipčanskih mitov in zagonetk, ki že dolga leta burijo duhove svetovne javnosti.
