Za koga dela minister za kulturo?

foto: Dejan Habicht

Kulturni delavci so pogosto v prekarnem položaju, zato je zakonodaja napisana tako, da odličnim kulturnikom pomaga preživeti iz meseca v mesec. ZUJIK tako predvideva, da uspešnim samozaposlenim v kulturi država pokrije prispevke za socialno varnost; številna sredstva so namenjena posameznikom in institucijam, ki ohranjajo našo kulturo živo in relevantno. Zato ni prav nič presenetljivo, da  pandemija z vsem, kar prinese, negativno vpliva na kulturo, tako kot tudi na ostala družbena področja. Žal se istočasno dogajajo politični premiki, ki niso direktno povezani z odpravljanjem posledic epidemije. Prav je, da se omejitev držimo in smo tako solidarni do ranljivejših skupin, to pa ne pomeni, da se moramo a priori strinjati z vsakršno potezo trenutne vlade. V javnem prostoru se bok ob boku trenutno pojavljajo tako mnenja teoretikov zarot kot strokovnjakov. Če temu dodamo še populističen pristop politike, končamo pri relativizaciji vsakega “incidenta”. Vlada lahko vse skupaj pomeče v isti koš in se ogne odgovarjanju za vprašljivo politiko.

Medijski prostor postane povsem zasičen in prepleten z manj ali bolj smiselnimi ukrepi proti epidemiji, tako da je ob političnem dogajanju doma in v tujini za posameznika zelo težko slediti in ohraniti jasno sliko o posamičnem problemu. Ministrstvo za kulturo je v zadnjih mesecih samo po sebi zaslužno za kopico bolj ali manj spornih pripetljajev, ki jim vsakič sledi tudi odziv prizadetih in drugih zaskrbljenih za prihodnost kulture v Sloveniji. Odziv oz. apatičnost vlade in ministrstva ob teh apelih daje vtis, da delavci v kulturi neprestano sitnarijo za svoj kos pogače. Minister za kulturo Vasko Simoniti s svojimi izjavami tako dikcijo v javnosti tudi podpihuje in se s svojim nastopom in početjem postavlja nad znanje in strokovnost komisij, ki odločajo o ustreznosti izbora samozaposlenih v kulturi in njihovi upravičenosti do plačila državnega proračuna. Prav tako se postavlja nad zakon oz. se nanj požvižga, ko filmarjem predlaga tožbo ali protipravno odvzema status samozaposlenega v kulturi.

Minister za kulturo svoje delo opravlja strokovno in vestno, kadar skrbi za dobrobit svojega resorja in povezanih dejavnosti. Več kot polletno odlašanje z izplačilom obveznosti do filmskega kadra nakazuje na to, da minister Simoniti ne dela v interesu kulturnih delavcev in njihove dobrobiti. Namesto da bi jim stopil v bran, jih celo poziva k tožbi za razrešitev plačilne ‘zagate’. Zato ne moremo reči, da kulturni delavci sitnarijo za svoj kos pogače, ampak so resno zaskrbljeni nad prihodnostjo svojega delovnega področja in posledično tudi prihodnostjo svoje socialne varnosti.

Kot da ogrožanje posameznikov in njihovega preživetja ni dovolj, se ministrstvo ukvarja tudi s kadrovanjem na vodilne pozicije v mnogih muzejskih in raziskovalnih institucijah. Zaskrbljujoča poteza ministra posega tudi v jedro (sodobne) umetnosti v Slovenji z imenovanjem direktorja Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti. Gre za instituciji, ki s svojo pozicijo legitimirata sodobna dela, ki zaznamujejo in oblikujejo kulturni in umetniški prostor v Slovenji. Zelo pomembno je, da imata tako ključni instituciji strokovni kader, ki razume tako specifiko našega prostora kot tudi umeščenost naše umetnosti v širši evropski in svetovni kontekst. Pričakovati bi bilo, da bi minister za kulturo kadrovanje skrbno premislil in predlagal nekoga s kopico izkušenj ali poglobljenim teoretičnim znanjem s tega področja. Zakonodaja (ZUJIK) predvideva, da se direktorja javnega zavoda imenuje na podlagi javnega razpisa ali pa “lahko ustanovitelj javnega zavoda povabi posamezne kandidate tudi neposredno”. ¹ V tem primeru je ustanovitelj javnega zavoda država, zato “opravi razpis in imenuje direktorja minister, pristojen za kulturo”. ² Samo ministrovo imenovanje kandidata je sicer v skladu z zakonodajo, vprašljiv pa je njegov takojšnji (začasni³) nastop kot vršilec dolžnosti. Nadalje naj opomnimo, da se razpis že tretjič ponavlja, ker naj do sedaj ne bi bilo primernega kandidata. 

Aktiv delavcev v kulturi je izrazil nestrinjanje s predlaganim kandidatom in njegovim imenovanjem za v. d. institucije. “S takšnim imenovanjem je vodenje osrednjega nacionalnega muzeja za moderno in sodobno umetnost prepuščeno osebi, ki v svoji karieri ni aktivno delovala v polju sodobne umetnosti, ne kot kustos, kritik, pisec, raziskovalec ali navsezadnje ustvarjalec.”⁴ Nasprotje kadrovanju trenutne vlade na pomembne položaje v kulturnih institucijah izraža tudi peticija 150 tujih akademikov. Ti so še posebej zaskrbljeni, da gre za ideološko naravnan pristop z namenom vplivanja na svobodo akademske sfere. “Želimo opozoriti na probleme notranjepolitičnih usmeritev (op. a.: Janševe vlade), predvsem na namen prevzema nadzora nad kulturnimi in akademskimi institucijami. Odkar je Janša marca 2020 postal premier, slovenska vlada noče podaljšati mandatov več muzejskim direktorjem in direktorjem raziskovalnega instituta. V tej situaciji težko najdemo legitimen razlog za tako početje, predvsem upoštevajoč dosedanje uspehe direktorjev. Ti posamezniki so učinkovito in uspešno vodili institucije ter vzpostavili mnoga internacionalna partnerstva s podobnimi institucijami.”⁵ Odgovor Ministrstva za kulturo na to peticijo je bil nespodobno pokroviteljski. 150 strokovnjakom z različnih področij očita nepoznavanje slovenskih internih političnih bojev (!) ter namiguje na njihovo šibko samostojno strokovno držo, ki naj bi jo ‘slovenska radikalno leva akademska’ sfera zlahka zmanipulirala.⁶ Če odmislimo pokroviteljstvo izjave, lahko v njej najdemo srž problematike in razmišljanja ministrstva in ministra, ki zavrača strokovna mnenja. Odgovor se nadaljuje z očitkom, da je strokovno komisijo večinoma imenovala leva vlada in naj bi kot taka zavračala ministrove predloge.⁷ Minister očitno svoja dejanja in izkoriščanje moči, ki mu jo do neke mere dodeljuje tudi zakon⁸, upravičuje s strankarsko pristranskostjo. Sklepati gre, da si iz tega naslova opere vest tudi takrat, ko ravna nepravno. Vprašati se gre, kje je mesto strokovnosti – na strani ministra ali kopice strokovnjakov tako iz slovenske sfere kakor iz svetovnega nabora. Težko je namreč verjeti, da je moč leve opozicije tako daljnosežna, da ji je uspelo prepričati tako velik nabor svobodno mislečih posameznikov. Če bi leva propaganda delovala tako učinkovito, najbrž v vladi ne bi imeli koalicije z SDS. Zaradi političnega opravičevanja ministra se hitro znajdemo v napačni diskusiji in smo nevarno blizu politični kampanji v gostilni. Politične odločitve vlade in ministra Simonitija niso le politične igre, ampak posegajo tudi v verodostojnost stroke in njeno integriteto.

———————————————

Nekaj ključnih povezav:

https://publiclettertoslovenia.wordpress.com

https://www.gov.si/novice/2020-12-11-odziv-na-peticijo-150-tujih-akademikov/

https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/aktiv-delavcev-v-kulturi-nasprotuje-imenovanju-simoniska-na-celo-moderne-galerije/545205

https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poslanci-opozarjajo-na-stisko-samozaposlenih-v-kulturi-simoniti-minister-lahko-odloca-sam/545007

1. ZUJIK
2. ZUJIK
3. Do izbire kandidata po postopku.
4. https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/aktiv-delavcev-v-kulturi-nasprotuje-imenovanju-simoniska-na-celo-moderne-galerije/545205
5. Izvirnik: “We wish to draw attention to some of his government’s domestic policies, especially its attempt to take control of important cultural and academic institutions. Since Janša became Prime Minister in March 2020, the Slovene government has refused to reappoint several museum directors and one director of a research institute. We find no grounds for their de facto dismissal given their track records in office: these are individuals who have effectively and successfully managed their institutions and formed important international partnerships with similar institutions abroad.”
6. “Given that you are not intimately familiar with Slovenian state of affairs, internal political struggles and media manipulations we are not blaming you, that you were so thoroughly mislead by the Slovene radical left academia in believing that academic freedoms in Slovenia are being eroded.”
7. Iz odgovora Ministrstva za kulturo: “However, when it comes to appointments of directors of public institutions, the law states that the selection of candidates selected by the Selection board must always be sent to Councils of the public institutions, which are eligible to give their opinion on which candidate is more suited for the function. Due to sheer number of years left-wing coalitions have been in power, those councils have always been selected by left governments, so they tend to negate the Minister’s preferences (which is, as a rule always the top candidate in the selection process) and give their opinion that another candidate  is more suitable – usually the current directors or a candidate aligned by left-wing centers of power.”
8. Tako ZUJIK kot Uredba o samozaposlenih v kulturi ter drugi pravni akti dajejo ministru veliko avtonomije oziroma avtoritete.