Worldvision – trenutno največje tekmovanje v klasični glasbi

Worldvision Music Contest je – kot organizatorji pravijo – “največje svetovno klasično online tekmovanje leta”. In temu moramo po ogledu časovnice, seznamu tekmovalcev in nenazadnje partnerjev pritrditi. Tekmovanje pokriva šest kategorij oz. inštrumentov, in sicer violino, violo, violončelo, kontrabas, klavir in harfo, na njem pa sodelujejo mladi glasbeniki in glasbenice s celega sveta, stari med 16 in 35 let. Nameni in cilji tekmovanja so popularizacija različnih žanrov klasične glasbe, iskanje in podpora nadarjenih mladih glasbenikov, vzpostavitev platforme, kjer lahko glasujejo tudi gledalci/poslušalci in finančno podprejo tekmovalca, ustvarjanje pogojev za deljenje praks med mladimi in izkušenejšimi glasbeniki ter podpora online glasbeni dejavnosti. 

V času, ko v Sloveniji – z izjemo kakšnega spletnega klasičnega koncerta – glasbeniki predvsem vadijo in v zelo ozkem krogu morda nastopajo, lahko nekaj fokusa preusmerimo na to, kako se poleg koncertov in gostovanj glasbeniki udejstvujejo ter s tem skrbijo za prepoznavnost. Tako kot drugod, obstajajo tekmovanja tudi v klasični glasbi. Na prvi pogled se zdi zelo presenetljivo, kako lahko tekmujemo v glasbi, v umetnosti, kjer gre vendar za estetske vrednote in subjektivna mnenja o tem, kaj je dobro oz. kaj je lepo. Pri tem se lahko celo sklicujemo na znanega madžarskega skladatelja Bélo Bartóka, ki je dejal, da so “tekmovanja za konje in ne za umetnike.”

Številni glasbeniki se predvsem na začetku karierne poti s tem ne strinjajo. Zdi se jim, da morajo še dodatno upravičiti svoj trud in svoje ure vaj, kar zna za nekatere biti frustrirajoče. Tekmovanja predstavljajo mladim glasbenikom možnost dodatnega upravičevanja svojega truda, a so jim obenem zaradi treme, morebitnega slabega rezultata in nenazadnje dela, ki lahko ob slabem rezultatu ostane neopaženo, tudi frustrirajoča. Koncerti in tekmovanja so dogodki, kjer je v slabih dveh urah oz. v primeru tekmovanj v nekaj minutah zbran celoten vložek glasbenika, vključno s tem, kako se počuti, kako dobro je psihološko pripravljen, v kakšni kondiciji je itd. Poslušalci oz. žirija se ukvarjajo s tem, kaj lahko nekdo v danem trenutku pokaže – vložen čas priprave pravzaprav nikogar zares ne zanima. Če vzamemo v obzir dejstvo, da se glasbeniki pripravljajo zgolj za eno do dve tekmovanji letno, je pritisk še toliko večji.

Po drugi strani pa so paradoksalno prav tekmovanja tista, ki v resnici prinašajo enake možnosti za vse, bolj kot nastopi, recitali in koncerti – na tekmovanje se po večini lahko prijavijo čisto vsi (nekaj stroška je s prijavnino), medtem ko so koncerti odvisni od povabil, ki seveda temeljijo tudi na dosežkih s tekmovanj. Prav tako tekmovanja v sklopu nagrad prinašajo zelo pomembne finančno-materialne in druge podporne popotnice. Tudi s tega vidika se tekmovanja primarno osredotočajo na mlajšo populacijo.

Pa namenimo še nekaj besed samemu ocenjevanju umetnosti oz. v našem primeru klasične glasbe. Seveda gre do neke mere za subjektivno oceno, vendar v resnici pri ocenjevanju veljajo zelo jasni kriteriji. V prvi vrsti so izjemno objektivna, celo izmerljiva tehnična dejstva, tj. intonacija, ritem, tempo, po potrebi tudi tehnika. Na drugi strani imamo bolj melodično kategorijo, kamor spadajo dinamika, agogika, fraziranje, slog igranja, dialogiziranje med udeleženci itn. Te stvari so sicer zamejene z obdobjem in skladateljevimi napotki, ki so podani v notnem gradivu, poleg tega pa tudi z določenimi konvencijami, ki so vezane na potek harmonije ter melodije in se jih pri učenju inštrumenta naučimo. Šele čisto na koncu pri ocenjevanju naletimo na vprašanje glasbenega izraza, inovativnosti ipd., kar je lahko zelo subjektivno, pa vendar na tem mestu običajno odigra pomembno vlogo izbira žirije, ki mora biti predvsem zelo izkušena (v izvajanju in poslušanju) in imeti mora potrebno širino. Rezultati s tekmovanj tako postanejo v določenem obdobju glasbenega zorenja najboljši sporočevalci kakovosti posameznega glasbenika in so tudi zato eden prvih kriterijev pri izboru in povabilih (mlajših) glasbenikov na koncerte.

Tekmovanje Worldvision prelamlja s tradicijo klasičnih glasbenih tekmovanj in odstopa od ustaljenih praks predvsem v načinu izvedbe ter v glasovanju in časovnici. Navadno na večjih tekmovanjih tekmovalci pošljejo svoje posnetke, na podlagi katerih so (po oceni žirije) sprejeti na samo tekmovanje, ki poteka v živo. Tokrat bo v živo potekal zgolj zadnji krog – finale. Poleg tega še pri zelo popularnih tekmovanjih, kot je Evrovizija mladih glasbenikov, ni v navadi, da bi lahko glasovali tudi gledalci ter po želji že med samim tekmovanjem finančno podpirali tekmovalce. Tokrat bodo vse do velikega finala o uvrstitvi odločali tudi “navadni smrtniki” z glasovanjem ali donacijo. Tudi časovno bo tekmovanje precej dolgo, pri čemer posamezni krogi programsko niso zelo strogo omejeni. Tekmovanje se je uradno začelo prvega novembra 2020, 15. aprila letos pa so bile zaključene in sprejete prijave, za katere lahko trenutno do 20. maja glasujejo gledalci, prvega maja pa se bo odločanju pridružila še žirija. 20 % bodo vredni glasovi gledalcev, 80 % pa glasovi žirije. Rezultati o napredovanju bodo objavljeni v začetku junija. Drugi krog se bo ponovno začel z oddajo posnetkov tekmovalcev, čemur bo sledilo glasovanje gledalcev in žirije. Avgusta se bodo spet zbrali posnetki tekmovalcev in glasovanje se bo v enaki obliki ponovilo. Iz tega kroga bodo izbr finalisti, ki bodo nastopili v Strasbourgu (Palais de la musique et des Congrès, Salle Erasme) 15. oktobra 2021, če bodo razmere to omogočale. Poleg naštetega si lahko tekmovalci obetajo zelo bogate nagrade. V prvih dveh krogih se bo podeljevalo štipendije, v tretjem krogu bo šest polfinalistov podpisalo pogodbo za snemanje zgoščenke z enim od partnerjev v višini 25.000 € na pogodbo, v finalu, kamor se bodo uvrstili trije tekmovalci, pa je tretja nagrada 10.000 € in koncert v eni od znanih koncertnih dvoran, druga nagrada je 20.000 € in dva koncerta, zmagovalec tekmovanja pa bo osvojil 100.000 € in tri koncerte: v Berlinski filharmoniji, Carnegie Hallu (New York) in dvorani Zaryadye v Moskvi.

Tekmovalci prihajajo iz več kot 50 držav in jih je več sto. Vsi so uspešni mladi glasbeniki, srečamo pa lahko tudi že mlade vzhajajoče zvezde klasične glasbe. Med njimi so tudi Slovenci in Slovenke, in sicer: Rok Zaletel Černoš (violina), Urban Stanič (klavir), Taja Rijavec (harfa), Romana Šimbera (violončelo) in Jernej Mišič (harfa). Vse imamo večkrat priložnost slišati na domačih odrih, četudi se po večini izobražujejo v tujini. Naj vas na tem mestu v skladu z idejo promocije in popularizacije klasične glasbe megalomanskega zanimivega tekmovanja povabimo k poslušanju mladih talentov s praktično vseh celin in seveda – ker je tokrat za razliko od ostalih tekmovanj to tudi omogočeno – h glasovanju. Oktobra pa se vrnemo z velikim finalom.

Lektoriral: Grega Pignar