Ludovik Material (promocija albuma Model Generation)
Ludovik Material, ki so v zadnjih petih letih postali prepoznavno ime alternativne post-punk scene pri nas, so tokrat zasedli Gala Halo in nam servirali material z nove plošče Model Generation. Njihova druga plošča, tokrat z novim bobnarjem Jako Bergerjem, že s svojim imenom aludira na kritiko aktualne družbe, takšno držo pa podpirajo tudi naslovi posameznih pesmi ter manifest, ki spremlja samo ploščo.
Začetek koncerta je bil udaren. Ludoviki se namreč niso ukalupili v tipičen format klubskega koncerta, ki se ponavadi začne z nerodnim prihodom glasbenikov, obvezno minuto uglaševanja, med katero se glasbeniki skrivajo za navidezno četrto steno in skupinsko umiritvijo pred začetkom prvega komada. Koncert je otvoril odrezav začetek manifesta Model Generation, ki je preglasil glasbo v ozadju in publiko brez milosti postavil pred dejstvo, da to je pa sedaj to. Posrkali so nas v post-industrijski svet odmevajočih parol, ki izpostavljajo paradokse moderne generacije, le-te pa so še posebej močno resonirale skozi Bergerjevo živalsko, a mojstrsko precizno bobnanje. Na žalost pa je začetni vtis kmalu pričel vodeneti. Iluzija Ludovikov kot neusmiljenih kritikov današnjega sistema se je iz komada v komad krhala, delno zaradi dejstva, da so komadi z nove plošče z izjemo nekaterih balad zveneli kot variacije na isto temo, enakega zvoka in patosa; delno pa tudi zaradi povsem nepotrebnega zapleta z vokalom Tine Perić, ki se je izkazal za plod nepoznavanja opreme, za kar na koncertu pač ni opravičila. Sporočilo in vzdušje nove plošče sta se tako še najbolje prenesla pri pesmih, kjer so šli izven ustaljene konfiguracije punk/rock tria in se poslužili bolj eksperimentalnih praks, kot na primer igranje činel z violinskim lokom, saj je tedaj razpadel vtis, da igrajo zgolj za zabavo, s čimer so kritična besedila dobila mnogo večjo težo.
Koncert kot celota je bil na koncu solidno izveden, grenak priokus pa je vseeno pustila smer, v katero so Ludovik Material krenili z glasbenim izražanjem. Model Generation ima potencial za močno sporočilnost, vendar pa so s prehodom na bolj »live« zvok, kjer se je matrica umaknila in naredila prostor za več kitare, izgubili precej ostrine. Del te transformacije je tudi vokal, ki se sedaj sliši bolj natrenirano in kontrolirano, toda s tem izgubi divjo in živalsko energijo, ki ga je prej imel. Tako je na koncertu v zraku obvisela diskrepanca med zelo močno in kritično liriko in pa glasbeno podlago, ki preprosto ne prepriča, da se zdi Ludovikom naša »model« generacija res tako bedna.
