Kratkice (45. teden): Matter, Pantaloons, Širom

Eva Vene
Jan Podbevšek

Matter: Haos (feb ’22, Kafana & rx:tx)
Po treh albumih, ki so dodobra pretresli in osvežili domačo glasbeno krajino, Better inačici in filmskemu poskusu Ameba, se kamniško-ljubljanski trio Matter vrača s plato Haos. Ta že s prvo skladbo K se vrnem nakaže smer gostobesednega albuma, ki v produkcijsko razgibanem, a dodelanem in rahlo temačnem vzdušju združuje surove in prefinjene Nevidne strani neba in zvoka. Matter dečki se o svetu in nasploh o vsem še vedno izrekajo na asociativen, fragmentaren in ludističen način, ki je poln generacijskih diagnoz in nebuloz, ob vsem tem pa ne pozabijo na to, od kod so. Prvaki ostajajo prvaki. J. P.

Pantaloons: Zbounce (maj ’22, samozaložba)
Prvenec primorskega jazz tria Pantaloons vključuje nekaj že znanih singlov z istoimenskega EP-ja in šest novih kompozicij, ki se sicer napajajo v jazzovskih koreninah, a njihov vpliv širijo z ekstatično plesnimi basovskimi linijami v domeni suzafona in bobnov ter s prvinskim norenjem tenor saksofona. Če vztrajamo skozi zmerno aranžmajsko repetitivnost prve polovice albuma, nas trio nagradi s poigravanjem z elektroniko, ki obogati formalno strukturo komadov in prepusti prostor suzafonu, da zasije kot se spodobi. Na sicer popolnoma instrumentalni plošči se znajde tudi raperski vložek gostujočega Urha Mlakarja (UM), ki na svojih solo projektih izkazuje močno liričnost, tu pa se zdi, da ne pride do izraza. Vsekakor so Pantaloonsi zasedba z velikim ter inovativnim zanosom, a bolj kot na plošči ta zasije v živo pred publiko. E. V.

Širom: Utekočinjeni prestol preprostih (The Liquified Throne of Simplicity) (apr ’22, tak:til)
Trio Širom (Ana Kravanja, Samo Kutin, Iztok Koren) je žanrsko vsakič znova težko uloviti. Na svojem četrtem albumu zopet prestopajo meje instrumentalnega poigravanja z akustičnimi glasbili ter njihovega zvočnega povezovanja, kar rezultira v samo eni triminutnici in štirih skladbah, dolgih med 16 in 20 minut. Nalaganje plasti zvočnih barv in ritmov se prepleta z dolgimi in ponekod ponavljajočimi se melodičnimi linijami, ki preizkušajo tehnične meje igranja na posamezen instrument. Dolžina skladb, umirjenost ritmičnih podob in kompleksnost kompozicij, ki bi zlahka bile tudi prosta improvizacija, zato že mejijo na meditativno izkušnjo glasbenega performansa v živo. E. V.