Kratkice (16. teden, 2016): The Last Shadow Puppets, Sama Dams, Steven Wilson, Tortoise

The Last Shadow Puppets – Everything You’ve Come to Expect (Domino Recording Company): +
Če vam je všeč zadnji album skupine Arctic Monkeys, vam bo tudi novi album skupine The Last Shadow Puppets bržkone sedel. Alex Turner, Miles Kane, James Ford in Zach Dawes so posneli skladbe, ki ne vsebujejo več toliko boogie insertov kakor prvenec The Age of the Understatement, ritem je počasnejši in bolj enakomeren, zvok bolj uglajen. Pojavljajo se že za prvenec značilni orkestralni vnosi, slišimo lahko tudi Richardu Ashcroftu in njegovi skladbi “A Song for the Lovers” podoben zvok. Ženske, romantika, zapeljevanje. Če je prvenec vestern, je ta album novi James Bond. N. Z.

———————————————————————————————————

Sama Dams – Comfort in Doubt (samozaložba): +
Kaj dobimo, če zmešamo Grizzly Bear, Radioheade in Tortoise ter postavimo na oder le tri glasbenike? Sama Dams. Bend visoko privlačnemu indierockovskemu temelju okusno dodajajo nešteto opek, med katerimi se znajdejo avantgarda, post-rock, R’n’B in noise rock. In Comfort in Doubt je njihov prapor. T. K.

Skladba “My Ears are Ringing”: https://www.youtube.com/watch?v=2QIocP4IVNQ

———————————————————————————————————

Steven Wilson – 4 ½ (Kscope): o
Prehodni album med 4. in 5. dolgometražno izdajo visoko opevanega posterboya sodobnega progresivnega rocka Stevena Wilsona je sestavljen iz zavrženih komadov plate Hand.Cannot.Erase in še nekaj starejšega materiala. Kot tak se tudi sliši – večinoma nekoliko nerazvite ideje, ki so vseeno očitno dovolj kul, da bi samo ždele na Steviejevem disku, gibljejo pa se od popa navdahnjenega spoliranega proga do težjih, že slišanih wilsonovskih mnogominutnic. Če niste ogromen fan glasbenika, preskočite. T. K.

Skladba “Vermillioncore”:  https://www.youtube.com/watch?v=B9Kwm4EMlkk

———————————————————————————————————

Tortoise – The Catastrophist (Thrill Jockey): +
Zasedba iz Chicaga pretežno instrumentalen album otvori s kratkim daftpunkovskim insertom, a se v primerjavi z delom izpred let vrača k bolj postrokovskemu in umirjenemu tonu, čeprav so skladbe tako v ritmu kot v izboru glasbil raznovrstne in ustvarjajo nekakšen povzetek in nadgradnjo dosedanjega ustvarjanja. Za velik del njihove dvajsetletne kariere je značilno eksperimentiranje, ki je tukaj sicer najmanj izrazito. Nekatere skladbe gradijo na jazzovskem, predvsem pa na elektronskem zvoku, ki dajeta albumu poskočnejši pridih, občasni kitarski vložki in počasnejši ritem nekaterih skladb pa po drugi strani nekoliko mračen prizvok. Album, ki je primeren za kak odštekan film. N. Z.