Kratkice (12. teden, 2016): Bwana, Death Grips, DJ NJ Drone, Iggy Pop
Bwana – Capsule’s Pride (EP, LuckyMe Records): o
Torontski producent Bwana se je lotil izgradnje klubskih kompozicij iz glasbe ter samplov iz kultnega japonskega znanstvenofantastičnega anime filma Akira in tako že zaradi ideje same dvignil marsikatero obrv. V teoriji zanimiva ideja pa se v praksi na žalost ne zdi dodobra izkoriščena in pogosto deluje popolnoma sama sebi namen. Kljub temu na albumu najdemo številne zanimive trenutke, ki pa jih mestoma pokvari že dejstvo, da so sampli iz filma vzeti iz angleške sinhronizacije. M. M.
Skladba “Bikes”: https://soundcloud.com/luckyme/lmw006s2
———————————————————-
Death Grips – Interview (EP, Third Worlds): +
Kalifornijski eksperimentalni hiphoperji so pred približno dvema tednoma na Youtubu objavili konfuzen posnetek njihovega intervjuja, katerega zvok je zamenjal teden pozneje izdani in istonaslovljeni EP. Zdi se, da so za Death Grips intervjuji odveč; naj glasba govori sama zase. Z njo tu znova dokazujejo svojo tudi zgolj inštrumentalno moč ter z groteskno mešanico odrezavih in s hladnimi mehaničnimi zvoki ustvarjenih ritmov ustvarjajo nekakšno brezupno ali post-upno, a vseeno klubsko vzdušje. M. M.
Celoten album Interview: https://www.youtube.com/watch?v=LtW7Qz0a3o0
———————————————————-
DJ NJ Drone – Syn Stair (Purple Tape Pedigree): +
Klubska glasba, ki trenutno vztrajno prevprašuje lastno vlogo in se igrivo ločuje od funkcionalne repeticije, se počasi spaja tudi z eksperimentalno mentaliteto, s katero jo drzni producenti vodijo v sfero obklubskega ali post-klubskega. Tu se nahaja tudi EP Syn Stair newyorškega DJ NJ Drona, ki z ostrimi zvoki, odrezavimi beati, kontraintuitivnimi progresijami ter z agresijo prenasičeno avro dozdevoma opozarja na občo politično-socialno problematiko skozi izzivanje publike k pobegu iz ustaljenih form glasbene konzumacije. M. M.
Skladba “Sharp”: https://soundcloud.com/dummymag/dj-nj-drone-sharp
———————————————————-
Iggy Pop – Post Pop Depression (Loma Vista Recordings): +
PPD izpada kot nor konglomerat (očitno po čistem naključju) čudaške (vokalne) iztirjenosti Bowiejevega poslovilnega Blackstar, očitnih kitarsko podmazanih aranžmajev Josha Hommeja (QOTSA, Kyuss …) in določene pop senzibilnosti bobnarja Matta Heldersa (Arctic Monkeys). Precej nepričakovana plata, ki nabere poleg točke za prijetno presenečenje še kopico drugih. T. K.
Skladba “Sunday”: https://www.youtube.com/watch?v=zMBQMQfrPso
