Demolition Group @Kino Šiška, 14. 5.

Pisalo se je leto 2009 in Slovenijo je pretresal začetek krize. Na domačo sceno so se po nekaj letih zatišja vrnili kultni alter rockerji Demolition Group in čez leto in pol izdali album Planet Starcev. V njem so se neusmiljeno in neposredno kot le malokateri domači bend do tedaj lotili kritike neoliberalizma, sistema, ki je pripeljal Zahod do ekonomskega in socialnega zloma. Promocijski koncert ob izdaji plate so tedaj, na skorajda isti dan kot letos, priredili v Kinu Šiška. Brežičane je po turneji omenjenega albuma zapustil njihov dolgoletni član in kitarist Bojan Fifnja. Nadomestil ga je mlad, po koncertu sodeč talentiran Matija Lapuh ter se tako pridružil mlademu rodu skupine, ki sta ga v tistem trenutku že sestavljala ritem naveza brata Gregel. Po štirih letih koncertiranja in ustvarjanja so v četrtek v Šiški predstavili nov album, ki so ga naslovili Zlagano sonce in rdeča nit katerega je odtujen posameznik.

Četrtkov koncert je bil razdeljen na dva dela. V prvem so demolišni predstavili novo plato, v drugem pa je bil po besedah frontmana Gorana Šalamona čas za »zgodovino«. Začeli so udarno in ob sprva nepopolni zvočni sliki precej glomazno. Ker nisem poznal koncepta zastavitve koncerta, sem mislil, da gre ob prvih taktih za posebno, koncertno različico njihovega “Gospodarja” s Planeta starcev. No, že kmalu se je izkazalo, da gre za pesem “Kapital”, otvoritveno skladbo z nove plate, ki ji je sledila »himna individualizma« “Lažje je imeti psa”. Po uvodnem nagovoru Šalamona pred singlom »Kaplja« so druga za drugo v hitrem tempu, brez prevelikih postankov in besedičenj, in v istem zaporedju kot na albumu sledile vse skladbe z Zlaganega sonca. Po slišanem so »starci« pripravili še eno klasično plato demolišnov, sestavljeno tako iz kritičnih kot romantičnih segmentov ter tako iz hrupnih kot umirjenih momentov. Čeprav je tokratna kritika podana preko analize posameznika v današnji družbi in ne leti neposredno na sistem, ni zato nič kaj manj ostra oz. morda še toliko bolj zaboli in izriše glavne ideološke poteze kapitalizma. Med novimi skladbami sta med kopico jeznih in demolirajoče glasnih na koncertu izstopali ljubezenski “Dan brez” in “Včasih tko”. Posebej doživeto je v svoji klasični zamaknjeni sključeni pozi, z obema rokama na mikrofonu, frontman Šalamon na sredini odra prepeval refren zadnje: »da lahko morda bi, sem dojel prepozno, to celo bila ljubezen«. Posebej pomenljivi sta bili tudi “Slab gospodar”, ki obračunava z mantro, da je država slab lastnik in da je vse potrebno razprodati, ter dinamična “99”, v kateri vse svoje mojstrstvo na mestoma seksapilnem, mestoma gromko zvenečem saksofonu pokaže prezentni Jože Pegam, brata Gregel pa sta s kompaktno in prezicno ritem linijo potrdila svoje mesto med »najboljšimi domačimi ritemsekcijami«.

Dvorana Katedrala Kina Šiške, ki je bila skorajda do konca napolnjena, se je že tekom prve ure koncerta odlično odzivala na promocijsko predstavitev plate, a sledila je prava mini evforija ob retrospektivni diskografski polovici koncerta. Bolj ko smo se bližali koncu, manjša in bolj vročična je postajala dvorana. Ob žmohtnih nažigancijah “Neoavangelij”, “Kriv sem za vse”, “Gospodar”, “Planet Starcev”, “Amerika”, “Daf” in “Gram” se je cela dvorana tresla. Na eni strani so pod odrom mladci »mošali«, na drugi strani pa se je nek par predajal strastnemu poljubljanju in akrobatskemu stiskanju. Redni del koncerta je zaključila »najlepša uspavanka« “Ljubiva za svet”. V bisu so na vrsto prišle vse kultne skladbe. Od umirjenega in sproščujočega “Dežja”, romantične “Mesečina”, strastne in sentimentalne “U tvojim očima” do zaključnih dveh »bangerjev« “Nujno ni” in “Crackhead”.

Trideset skladb in skorajda dve uri in pol dolg koncertni šus ni bil dovolj. Publika je želela še. Tretjič v večeru je na oder prišel Goran Šalamon sam in s presunljivo in glasno recitacijo pesmi “Kam boste bežali?” odčital kapitalistom, menedžerjem in preostalim izkoriščevalcem tega sveta pravo petminutno uporno poetično lekcijo. Tako se je v jeznem in vznesenem, a hkrati od koncerta še vedno malce zadetem stanju končal prvi promocijski špil demolišnov ob izidu Zlaganega sonca. Za njimi je uspešnih 33 let delovanja, prihodnost pa je glede na odlično formo prav tako obetavna.