5. 3. 2021 / Glasba / Recenzija

Bicep: Isles

Datum izida: 22. januar 2021
Založba: Ninja Tune 
Produkcija: Bicep

Severnoirski duo Bicep sta leto pričela z izdajo drugega albuma, ki sta ga poimenovala Isles. Andrew Ferguson in Matthew McBriar sta svojo pot začela leta 2009, poznanost pa sta dosegla predvsem preko bloga Feel My Bicep, kjer še vedno objavljata zlasti pozabljene disco, house in techno komade. Bicepov istoimenski prvenec je izšel leta 2017 in je nočnim plesalcem s svojim čustveno nabitim grajenjem melodij prinesel željeno evforijo in svobodo. Ritmi prvenca naša kolena premikajo na jungle, 808 elektro in hip hop ter disco beate. Ker pa na prvem albumu vsi komadi na žalost niso delovali v živo, sta si za leto 2020 zadala izdati nekaj novega.

Čeprav so njuni poslušalci navajeni predvsem ritmov, ki se jih da slišati na zabavah, pri novem albumu ne gre za to. Ker sta ga ustvarila v času epidemije v karanteni, mu umanjka vitalen klubski utrip. Odmevajoče predirljive melodije so primerne za zaprte oči in plesanje le, če to narekuje želja po eskapizmu. A to še ne kaže na neuspelost željenega projekta, marveč na to, da sta zvesta čustvenosti časa. Namesto evforije se na tem albumu znajdemo v občutku melanholije, svoboda pa vztrajno ostaja. Na novoizdanem albumu sta sodelovala s tremi glasbenicami; z britansko producentko Claro La San, kanadsko čelistko Julio Kent in korejsko bivšo k-pop pevko machìno.

V času epidemije smo padli v specifično obliko otopelosti zaradi oddaljenosti od ljubih ljudi. Monologi, v katerih se znajdemo, so vse prej kot enostavni, v zaprtem prostoru, ki ni samo naša glava. Če si v takšni temnici damo na glavo slušalke in začnemo predvajati Isles, se pred nami prične razpirati prostor travnikov in klifov ter neskončnega horizonta. Žalost se razprostira vse do obale in oceana. Nenehno ponavljanje ostrih melodij predstavlja neskončnost minljivosti, kjer odmevanje večinoma neliričnih vokalov obudi spomin na vse željeno, kar je ostalo neuresničeno.

Prvi komad na albumu je Atlas, ki s svojimi zlomljenimi garažnimi ritmi in razsežnim sintom jasno naznani, kdo stoji za njim. Nežen mezzosopran, ki ga lahko slišimo, je vzet iz pesmi Love Song in pripada izraelski Madonni, Ofri Haz.

Skladba “Apricots”:

Globoki basi in lesketajoči sinti na Apricots skupaj z vokalom popestrijo vzdušje in uprizorijo ulični vrvež. Vokal ima tukaj dvojni izvor, na eni strani so malavijski tradicionalni pevci, na drugi pa pevke zbora bolgarskega nacionalnega radia in televizije. Skupaj naj bi spominjali na zvoke vzhodnega dela Londona, ki sta ga duo Bicep v izolaciji še posebej pogrešala. Saku, pesem, ki je narejena s Claro La San, ustvarjalko iz iste založbe, je nostalgična brca, hrepenenje po nekom, ki ga ni več v našem življenju in je bolje, da je tako; ali kot pravi Clara, “can’t let it control me / I just want to leave it behind”.

Razmišljanja o neuresničenih ali propadlih ljubezenskih razmerjih so v izolaciji najpogostejša, strah pred samoto pa v nas sproži empatijo in večjo skrb za ostale ljudi. Lido tako podobno kot Cazenove prinaša meditativnost, predvsem zaradi zvoka meniških recitacij, ki želijo priklicati pozabljeno kolektivnost. Po Lido se spet vključi Clara La San z zaglitchanim tehno komadom X, ki prinaša podoben občutek kot takrat, ko nas draga oseba jemlje za samoumevno oziroma “taking my love for granted”. Rever, ki je posnet s čelistko Julio Kent, ima umešana hardcore in mantro, ki skupaj nagovarjata poslušalca, da doma izrejva zlomljeno srce. V Sundial nato preseneti ženski vokal iz bollywoodskega filma Raja Rani iz leta 1973, ki skupaj z jokajočim sintom upočasni prejšnji rejvrski tempo.

Človeška kolektivnost, h kateri pozivata Bicep preko svoje glasbe, se kaže skozi sobni ali klubski ples in prinaša skupno svobodo. Pri komadu Hawk sta duo Bicep sodelovala z bivšo k-pop pevko, zdaj elektronsko izvajalko, korejsko machìno. Njen komaj slišni vokal poudari matrične melodije in temačne sinte. V celoti se zdi, da album kljub svoji živosti zbeži mimo nas, nas ne preseneti in produkcijsko ne vznemiri. Kljub temu pa je možna interpretacija, ki pravi, da je to album, ki je nastal v temnih časih in je tukaj za ljudi, da te čase uspešno pobarvajo z želenimi barvami v varnem objemu svojih gnezd in zagledajo luč upanja na koncu tunela.

          
maxresdefault