Akacije in Tito razgreli hladno majsko noč v Kranju
Dogodek: Duo Đole, Letno gledališče Khislstein
Datum in kraj: Kranj, 24. maj 2025
Neki novi klinci
Elvir Bečić – Bečo, glas in ritem kitara, Zoran Kaličanin – Zozo, klasična kitara in glas. Prvi pogosto omeni, da je bivši vaterpolist, o drugem izvemo, da poučuje kitaro v Radovljici. Že kar nekaj časa po slovenskih krajih prirejata večere Balaševićeve poezije. Beču pripisujejo žameten glas, Zozo nas je navdušil tudi z igranjem na orglice.
Pred zadnji sneg
Letno gledališče Khislstein so napolnili predvsem domačini, znanci, prijatelji. Večer pred rekordno hladnim jutrom je postregel z neprijetnimi 10 stopinjami in nekaj vetra. Domačini so prišli v puhovkah in plaščih. Prijatelji so na oder zmetali zajce. Bečo je moral opozoriti organizatorje, da ga v umetni megli glas ne uboga. Konec koncev je bil to večer intimne poezije, ne koncert starih rokerjev.
Moj frend ima Rock and Roll Band
Duo Đole je brez dvoma navdušil občinstvo. Bečo je zahteval veliko pomoči – sem prišel poslušat žamet ali fušanje bradača za sabo? Ali to Zozo igra Hotel California, morda kaj od Gipsy Kings? Na oder s harmoniko pride prijatelj vaterpolist iz Novega Sada. In potem še več prijateljev. Brez odra in reflektorjev bi prisegel, da sedim ob tabornem ognju ali morda na plaži. Kdor lahko, pritegne, kakor ve in zna.
Hej čarobnjaci, svi su vam đaci
Balašević ni bil samo poezija.
Balašević so bili klavir, violina, saksofon, kitara, bobni, bas, harmonika, tamburice …
Balašević so bili Duja, Karadjordje, Šen, Kiki, Buga, Duda, Kina, Caki, Pera …
Oprosti mi, Bečo. Oprosti mi, Zozo. Nekateri menijo, da Piazzolla na klasični kitari ni Piazzolla, jaz to pravim za Balaševića.
Portret mog života
Bečo je Balaševićev opus prepletel in dopolnil s skladbami z lastnega avtobiografskega albuma z naslovom »Malo više ljubavi«. Spet smo pri prijateljih, druženju, osebni zgodbi in opravičilu ob komentarju, da so Glasbeniki pač več kot samo Prijatelji. Poslušljivim napevom in osvežilno pozitivnim besedilom še nekaj manjka do velikega G, morda kilometrina, morda Dujo.
Pa dobro gde si ti
V Kranju. Pred koncertom sem prebral nekaj objav s preteklih dogodkov, kjer se omenja, da bomo slišali tudi pesmi, ki se ne vrtijo na radijskih postajah, recimo Devedesete. In izgubil stavo sam s sabo, ko se je po ulicah razlila Ne lomite mi bagrenje. V Kranju. Dobro, menda gre za metaforo o zaščiti tistega, kar je človeku najlepše in najdragocenejše v življenju.
Odlazi cirkus
Lahko noč, dame in gospodje. Po dobrih treh urah Balašević odide z odra in vsi vemo, da ga tudi večurno ploskanje in huronske ovacije ne bodo priklicale nazaj. Duo Đole se vrne. Vrnejo se prijatelji. Slabo divanim mađarski, nekaj se je izgubilo v prevodu.
Devojka sa čardaš nogama
Občinstvo je vrnitev Dua Đole na oder pričakalo stoje in se ni več usedlo.
Bečo je prekrižal roke na kitari. Prijatelji so odkrili, da so Glasbeniki. Noge so poletele, plesalka si je komaj izborila mesto pod odrom. Neko to od gore vidi sve in je končno zadovoljen. Bečo, Zozo, to je to!
Sve je dobro kad se dobro svrši
Dveinpolurni hommage se je zaključil z glasnim Računajte na nas. Tito, vinilke, rock in spomini na neke druge čase, na neke neomenjene bitke. Dobro, Samo da rata ne bude.
Na kranjskem odru so nastopili:
Elvir Bečić – Bečo, vokal in ritem kitara
Zoran Kaličanin – Zozo, vokal, klasična kitara, ustna harmonika
Nikola Bavčetić – harmonika
Neža Drobnič Bogataj – spremljajoči vokal, ples
Klemen Bračko – violina
Miha Kraker – električna kitara
Roman Ratej – cajón
Jani Vigec – bas kitara
Gosta:
Dane Jemc – kitara
Anton Habjan – operno petje
Uredila: Tinkara V. Kastelic
Lektorirala: Tajda Liplin Šerbetar
