Trainspotting 2 (T2 Trainspotting)
Trainspotting (1996) Dannyja Boyla, posnet po istoimenskem romanu Irvina Welsha, danes upravičeno velja za sodobno filmsko klasiko: ponaša se s hitrim tempom, neponovljivim slogom, izvirnim, pogosto črnim humorjem ter vsesplošno energičnostjo, tujo veliki večini konkurence. Navdušil je mnoge in se zasidral v kolektivni spomin svoje generacije.
Nadaljevanje, katerega naslov je hudomušno izposojen iz filma Terminator 2: Sodni dan (Terminator 2: Judgment Day, 1991), je prav tako posnel Boyle. Prispelo je debeli dve desetletji kasneje, kar s seboj neizogibno prinaša tako pluse kot minuse. Za skupino škotskih prijateljev, odvisnih od heroina, se je v dvajsetih letih po eni strani spremenilo prav vse, po drugi skoraj nič. Protagonistu prvega dela, Marku Rentonu (Ewan McGregor), je pri 46 letih zmanjkalo idej: diagnosticirali so mu akutni koronarni sindrom, ostal je brez doma, žene, dohodkov in, kar je morda najhuje, smisla. Daniel »Spud« Murphy je še zmeraj odvisen in celo nagnjen k samomoru. Simon »Sick Boy« Williamson je heroin zamenjal za kokain in se preživlja z izsiljevanjem. Neuravnovešen Francis »Franco« Begbie, strah in trepet skupine, pa med preživljanjem 25-letne zaporne kazni pobegne, željan maščevanja za izdajo, ki jo je svojčas zagrešil Renton.
Obnovitev stikov vodi v obujanje spominov, tako dobrih kot slabih. Tovrstna nostalgija je dvorezen meč: film T2 Trainspotting se, kot pove že njegov naslov, na vse kriplje trudi z rekreacijo prvenca, kar privede do nenavadne situacije, v kateri izjemen slog, tehnična dovršenost, odlična igra in duhovit scenarij nikdar ne zaživijo popolnoma. Kljub temu da postreže z lastnimi idejami, se vseskozi naslanja na ikoničnega predhodnika. Njegov hipotetični oboževalec se utegne znajti v precepu: po eni strani pogreša dogodivščine te pisane druščine, po drugi se zaveda možnosti, da si bo z izjemno poznim, seveda precej slabšim nadaljevanjem morda zgolj kvaril spomine.
Napovednik za serijo:
[embedyt] https://youtu.be/EsozpEE543w[/embedyt]
