The Swimmers
Režija: Sally El Hosaini Scenarij: Sally El Hosaini, Jack Thorne Fotografija: Christopher Ross Igralska zasedba: Nathalie Issa, Manal Issa, Ahmed Malek, Matthias Schweighöfer, Ali Suliman Datum izida: 8. september 2022 (Netflix) Ocena: 7
2011, predmestje Damascusa v Siriji. Opazujemo idilični dan ob bazenu; palme in pop glasba v ozadju dajejo pridih Kalifornije, medtem ko se porjavela telesa vseh starosti spuščajo pod vodno gladino. Tu se seznanimo z glavnima likoma, ki ju bomo spremljali v El Hoasinini adaptaciji resnične zgodbe o sestrah Mardini, ki sta pobegnili iz z vojno prežete domovine. Sara (Manal Issa) in Yusra (Nathalie Issa), profesionalni plavalki, skupaj z svojim bratrancem Nizarjem (Ahmed Malek) migrirata v Nemčijo, kjer ju čaka upanje na ponovno združitev s svojimi domačimi.
El Hosaini se izčrpno posveti odnosu med sestrama. Očitne razlike opazimo pri njunih reakcijah do stalne prisotnosti smrti (medtem ko Sara svoja čustva raje izpleše in izpije, Yusra ostaja bolj senzibilna) in njunih ambicij (Yusra poskuša slediti očetovim sanjam o plavanju na olimpijskih igrah, medtem ko Sara svoje poslanstvo še išče). Njuno obnašanje izžareva razdor med dvema mentalitetama, med hedonističnim uživanjem mladosti ter podrejenim sledenjem družinskim sanjam. Film se v povezavi z družino posveča tudi vprašanju svobodne volje – njun oče Ezzat (Ali Suliman) brez obzira na želje hčera poskuša izživeti svoje sanje skozi njih. Posledično pride med Saro in Yusro do neizogibnega trenja zaradi razlike v sposobnostih in stopnjo motivacije, kar je vzrok mnogih prepirov. Njune interakcije delujejo še toliko bolj prepričljivo, saj sta Sara in Yusra (oziroma igralki, ki ju igrata) sestri tudi v resničnem življenju. To se odraža v organskem performansu, polnem ljubezni in težav, ki morajo biti vzeti v zakup v odnosih z družino. A to ni edini element, ki mu lahko pripisujemo prepričljivost filma – nekateri igralci, ki jih spoznamo tekom migracije v Nemčijo, so pravi begunci in begunke, kar dodaja k verodostojnosti zgodbe.
Film je osredotočen na osebne izkušnje in doživljanja iz Sarine in Yusrine perspektive, a se v določenih segmentih pogled na situacijo razširi in omogoča prikaz humanitarne krize v večjem obsegu. Najbolj vizualno presenetljiv prizor je prihod migrantov v Grčijo na otok Lesbos, kjer odvržejo rešilne jopiče, ki nato pristanejo na oranžni gori, kamor jih je odložilo že tisoče drugih. Medtem ko se skupina prebija proti mestu, nam ptičji pogled na kupe oranžnih jopičev pokaže na obseg te katastrofe. Opazno je tudi človeško pomanjkanje zavedanja bližine krize – medtem ko Yusra, Sara in Nazir sedijo na plaži, opazujejo trume teles, ki se namakajo v vodi ali pražijo na pobeljenem pesku brez razumevanja bližine begunskega taborišča le lučaj kamna stran.
Pričakovan vrhunec športne drame bi bilo tekmovanje na olimpijskih igrah, a v Swimmers to predstavlja le par minut končnega dogajanja, kar daje občutek, da je dogodek vključen le, da film odkljuka vse točke za kvalifikacijo t. i. crowdpleaser-ja. Veliko bolj nepozabno kot Yusrina zmaga je izpostavljanje težavnosti begunske izkušnje in spremljajoče nevarnosti ter negotovosti (vse od zaupanja lastnega življenja tihotapcem do čakanja v limbu, medtem ko okravateni uradniki procesirajo gore papirjev). Zaključek nas pusti le delno zadovoljne ob dobrem izidu – Yusrina usoda je jasna, medtem ko za Sarino prihodnost izvemo šele v odjavni špici – tukaj dobimo občutek, da njena zgodba o iskanju poslanstva ni bila dovolj razvita. Prav tako film izgublja točke pri glasbi – vključuje namreč kar nekaj sekvenc nesubtilno radio pop inspirativne glasbe, kar v kombinaciji s počasnimi posnetki zabav, plesa ter Yusrinega treninga daje občutek, kot da gledamo glasbeni video.
Če se osredotočimo na sporočilnost, je Swimmers portret preboja iz okovov vojne, potovanja na varno in končne zmage. Film je več kot le športna drama, je namreč zgodba o preživetju in vztrajnosti. El Hosainina stvaritev je poklon sestram Mardini in vsem beguncem, ki so tvegali svoja življenja v iskanju varnega zatočišča. Deluje pa tudi kot opozorilo, da begunske krize in zgodb, ki iz tega izhajajo, še zdavnaj ni konec.
Uredil: Alen Golež
Lektorirala: Saška Maček
