The Haunting of Hill House vs. The Haunting of Bly Manor (primerjalna recenzija)

Lana
Zorko

THE HAUNTING OF HILL HOUSE
Ustvarjalec in režija: Mike Flanagan 
Igralska zasedba: Carla Gugino, Michiel Huisman, Henry Thomas, Victoria Pederetti, Elizabeth Reaser, Kate Siegel, Oliver Jackson-Cohen
Začetek predvajanja: 12. oktober 2018 (Netflix)
Ocena: 9/10

THE HAUNTING OF BLY MANOR
Ustvarjalec: Mike Flanagan
Igralska zasedba: Victoria Pederetti, Oliver Jackson-Cohen, Amelia Eve, T'Nia Miller, Henry Thomas, Rahul Kohli, Tahirah Sharif
Začetek predvajanja: 9. oktober 2020 (Netflix)
Ocena: 8/10

Ko je jeseni 2018 Netflix začel s predvajanjem strašljive nadnaravne serije The Haunting of Hill House producenta in režiserja Mika Flanagana, je ta za ljubitelje grozljivega žanra predstavljala izvrstno oktobrsko televizijsko sprostitev, prikladno temačnemu ambientu prihajajoče noči čarovnic.

Gre za prvo sezono oziroma prvo miniserijo TV-antologije The Haunting, ki jo sestavlja deset odličnih, kot struna napetih epizod. Nadaljevanka je ohlapno osnovana na istoimenskem gotskem romanu pisateljice Shirley Jackson iz leta 1959, ki je v slovenščino preveden kot V hiši med hribi straši. Obstajata sicer tudi starejši filmski adaptaciji romana z naslovom The Haunting iz let 1963 in 1999.

The Haunting of Hill House se simultano dogaja v dveh časovnih obdobjih, v katerih spremljamo idilično in turbulentno življenje družine Crain: sestavljajo jo starša Hugh (Henry Thomas/Timothy Hutton) in Olivia (Carla Gugino) ter njuni otroci Steven (Michiel Huisman/Paxton Singleton), Shirley (Elizabeth Reaser/Lulu Wilson), Theo (Kate Siegel/Mckenna Grace), Luke (Oliver Jackson-Cohen/Julian Hilliard) in Nell (Victoria Pederetti/Violet McGraw). Družina Crain v 90. letih preživlja poletje v hiši Hill (Hill House, poimenovani po prejšnjih lastnikih), ki jo želijo prenoviti in prodati. Podnevi je hiša čudovita graščina, ponoči pa temačen škripajoč labirint, poln duhov. Na začetku so nad hišo navdušeni, a dlje kot tam živijo, bolj so prestrašeni, nestrpni in panični. Njihovo kratko bivanje v hiši Hill se konča s tragedijo, družina pa posest za vedno zapusti.

Hkrati spremljamo njihovo življenje v sedanjosti, kjer hitro postane jasno, da so se vezi nekdaj tesno povezane družine znatno razrahljale. Otroci so sedaj odrasli in živijo vsak svoje življenje, nekateri urejeno in uspešno, nekateri ne, a prav vsi se na svoj način soočajo s čustvenim in duševnim bremenom, ki jih je na njih pustilo kratko obdobje v hiši strahov. Slednje jih je nepreklicno zaznamovalo in jih oblikovalo v ljudi, kakršni so sedaj.

Pripoved gladko prehaja med preteklostjo in sedanjostjo, bistven element zgodbe pa je, da istočasno obstaja v obeh obdobjih. Tovrsten pripovedni slog omogoča obsežnejše razumevanje ozadja in bistva članov družine Crain, gledalec pa na ta način dobi poglobljen vpogled v duševnost vsakega od likov.

Igralska zasedba je odlična, še večjo vrednost pa ji doda dejstvo, da so si igralci, ki igrajo otroške in odrasle oziroma mlajše in starejše verzije istih likov, vizualno tako podobni, da se zdi povsem naravno, da upodabljajo isto osebo. Izvrstno upodobljene so tudi prikazni v hiši Hill, ki so lahko pošastne ali pa zelo človeške, odvisno od njihove lastne odločitve in percepcije lika, ki jih v tistem trenutku zaznava.

The Haunting of Hill House v marsičem izpolnjuje prototip tradicionalne grozljivke, vendar zaradi pripovedne kompleksnosti in strateško izvrstnega snemalnega sloga pusti gledalcu veliko trajnejši vtis. Strašljivost in napetost se iz epizode v epizodo stopnjujeta, zgodba pa se postopoma razpleta in razkriva, nakar se, glede na ritem in ambient nadaljevanke, presenetljivo pomirljivo konča. V prvi vrsti gre vsekakor za grozljivko, vendar je ob tem tudi pretresljiva in tragična pripoved o družini, izgubi, soočanju s smrtjo, žalovanju ter optimistična zgodba o zvestobi, podpori in razumevanju.

The Haunting of Hill House je prejela odlične kritike, predvsem glede izvedbe in kvalitete, na Netflixu pa je še vedno med najbolj priljubljenimi in najvišje ocenjenimi nadaljevankami. Napoved druge sezone za oktober 2020 z naslovom The Haunting of Bly Manor istih ustvarjalcev in z dobršnim delom iste igralske zasedbe, je zato požela veliko navdušenje in ustvarila visoka pričakovanja.

The Haunting of Bly Manor ni nadaljevanje prejšnje sezone, gre za povsem ločeno zgodbo, ki se ohlapno opira na knjižno predlogo Henryja Jamesa z naslovom The Turn of the Screw. Jamesova novela je navdihnila tudi dve filmski adaptaciji: leta 1961 film The Innocents in leta 2020 moderno adaptacijo The Turning.

Zgodba se dogaja v 80. letih prejšnjega stoletja in nam predstavi mlado Američanko Dani (Victoria Pederetti), ki živi v Londonu in dobi službo kot guvernanta dvema otrokoma v čudoviti stari graščini na angleškem podeželju. Podeželski dvorec se imenuje Bly Manor, zanj pa skrbi peščica ljudi: oskrbnica Hannah (T’Nia Miller), kuhar Owen (Rahul Kohli) in vrtnarka Jamie (Amelia Eve). Otroka, Miles (Benjamin Evan Ainsworth) in Flora (Amelie Bea Smith), sta nedavno v nesreči izgubila starše, zato potrebujeta nekoga, ki ju bo poučeval in zanju skrbel. Ob prihodu na posest Dani hitro opazi, da se tam dogajajo nenavadne srhljive stvari in počasi začne odkrivati mračno davno in nedavno zgodovino graščine Bly. V dvorcu nedvomno straši, na tleh se pojavljajo skrivnostne blatne stopinje, otroka strmita v prazno in se včasih pogovarjata sama s sabo, Dani se spopada s svojimi preteklimi travmami, hkrati pa okrog posesti videva moškega, ki naj bi leto pred tem izginil brez sledu.

Kljub vsemu temu pa The Haunting of Bly Manor ni zares grozljivka, še posebej, če delamo primerjavo z The Haunting of Hill House. Gre bolj za gotsko romanco, ki vsebuje nekaj specifičnih elementov grozljivke, v ospredju pa so tri različne ljubezenske zgodbe, čustvene turbulence likov in družinska melodrama.

Dogajanje je osredotočeno na vezi med osrednjimi liki, romantična razmerja, na pomen skupnosti in tovarištva. Duhovi, prikazni in nadnaravna aktivnost v dvorcu so sicer prisotni, vendar odrinjeni na obrobje. Nekatere prikazni so celo pojasnjene kot navadne halucinacije, nič drugega kot manifestacije krivde, izgube in bolečine.

Edini grozljiv in resnično nadnaravni lik ima v začetnih epizodah precej stransko vlogo, proti koncu pa postane zelo prominenten, do točke, ko njegova povečana pojavnost deluje skoraj prisiljeno. Poleg tega mu je namenjena cela razlagalna epizoda zgodovinskega ozadja, ki se dogaja v 17. stoletju in je v kontekstu cele sezone nerodna in povsem odveč, hkrati pa uniči vso skrivnostnost zanimivega in edinega zares grozljivega elementa nadaljevanke.

The Haunting of Bly Manor je v splošnem odlično izpeljana nadaljevanka z izjemno estetsko scenografijo in moderno gotskim vzdušjem. Zgodba je zanimiva in ravno prav kompleksna, da uspešno ohranja gledalčevo pozornost, liki so poglobljeni, razgibani in večplastni, prav tako tudi njihova razmerja in medsebojne povezave.

Kljub splošni kvaliteti serije in elementom, ki ustvarjajo temačen, skrivnostni pridih, pa je morda ta sezona nekoliko razočarala resnične ljubitelje grozljivk, ki so se po The Haunting of Hill House nadejali nečesa še bolj ali pa vsaj primerljivo grozljivega. The Haunting of Bly Manor vsekakor nudi več kot zadovoljivo snov za srhljivo jesensko televizijsko sprostitev, vendar na otožen, temačen in romantično gotski način.

Če gledamo The Haunting of Hill House in The Haunting of Bly Manor kot trenutno celoto TV-antologije The Haunting (v upanju na še kakšno sezono), gre za visoko kvaliteten izdelek izjemno sposobnih ustvarjalcev, ki izstopa iz povprečja in grozljivega ne gradi na ceneni krvavosti ali šokantnosti, pač pa s premišljenim spletom bizarnih dogodkov, taktnim stopnjevanjem suspenza in dovršenim snemalnim slogom. The Haunting vzpostavlja raven kvalitete in kompleksnosti na področju grozljivega žanra, ki ga ne bo lahko preseči.

Napovednik za The Haunting Hill House: https://www.youtube.com/watch?v=VxEEGi9V0kI