Snežni leopard (La Panthère des Neighes)

Režija: Marie Amiguet in Vincent Munier
Igralska zasedba: Vincent Munier in Sylvain Tesson
Datum izida: 15. december 2021 (Francija), 25. maj 2022 (Slovenija)
Ocena: 8.5

Avtorja dokumentarca Snežni leopard sta Vincent Munier, ki se ukvarja s fotografijo divjih živali, in pisatelj ter popotnik Sylvain Tesson. V filmu se prijatelja podata na pot v tibetanska višavja z namenom, da poiščeta izmuzljivega snežnega leoparda, za katerega se skozi celoten proces iskanja sprašujemo, ali ga bomo na koncu sploh lahko zagledali. Na poti do posnetka snežnega leoparda dobimo vpogled v številne druge živali ter v življenje prebivalcev Tibeta. Film je bil posnet v dveh tritedenskih obiskih vzhodnega Tibeta. Poleg njiju sta del ekipe samo še snemalka in režiserka Marie Amiguet in asistent režije Léo-Pol Jacquot. Warren Ellis in Nick Cave sta poskrbela za glasbo, ki se odlično poda k naravi, ki na zaslonu beži mimo nas in nas popelje v bolj kontemplativno stanje.

Najmočnejša točka filma je vizualna predstavitev. Večino časa na platnu lahko občudujemo naravo in z okoljem zlite živali Tibeta, kot so jaki, Pallasove mačke , tibetanske lisice, razni glodalci, sove ipd., ki se brez potrpežljivosti opazovalcev ne bi pokazale. Zdi se tudi, da so glavne zvezde filma prav živali in narava, ne ustvarjalca dokumentarca. Zelo učinkoviti so prizori tihega opazovanja premikajočega snega in megle, ki se vije po pokrajini in daje posnetkom občutek misterioznosti ter spodbuja k občudovanju grandioznosti narave. Ti potrpežljivi posnetki narave nas res spodbudijo k občudovanju vsake posamezne podrobnosti.

Izjemen je tudi prikaz težavnih razmer na visoki nadmorski višini in mraza, ki jih skupina prebrodi, da lahko s kamero posnamejo lepoto narave. Poleg tega se skupaj z ustvarjalcema učimo tudi umetnosti tihega premikanja po pokrajini in preže. Skoraj se lahko počutimo, kot da dejansko z njima ure in ure sedimo, tiho šepetamo drug drugemu, da ne prestrašimo živali, strmimo v naravo in potrpežljivo čakamo, da bomo morda kaj zagledali. S prikazom zasneženih ljudi na preži in utrujajočih premikov po zasneženi pokrajini lahko začutimo resnično predanost cilju.

Ohranjanje neokrnjenosti narave, tiho in previdno premikanje, pogovori o izgubi stika z naravo ter sledenje živalskim stopinjam dajejo filmu okoljevarstven pridih in prikažejo spoštovanje avtorjev do narave.

Zdi se, da je edina šibka točka filma včasih preveč gostobesedno razlaganje dogajanja v trenutkih, ko bi bila bolj prikladna le tišina narave – včasih vse skupaj deluje preveč natrpano. V večini primerov so tiha glasba ali zvoki narave najboljša sopotnica vizualnemu potovanju, na katerega nas film popelje.

Film je vsekakor meditativna umetnina, ki spodbuja introspekcijo o človekovem odnosu do narave in izgubljeni umetnosti potrpežljivosti. Opomni nas, kako biti spoštljiva priča naravi in kako vanjo ne posegati. S kombinacijo močnega okoljevarstvenega sporočila, vizualne grandioznosti in prikaza prijateljstva v skupnem občudovanju narave in živali je Snežni leopard definitivno vreden ogleda.