Severnjak (The Northman)
Režija: Robert Eggers Igralska zasedba: Alexander Skarsgård, Nicole Kidman, Claes Bang, Ethan Hawke, Anya Taylor-Joy Datum izida: 22. april 2022 (ZDA) Ocena: 8
Najnovejši film Roberta Eggersa, režiserja uspešnic Čarovnica (The Witch, 2015) in Svetilnik (Lighthouse, 2019), v njegovem tipičnem slogu izjemno pozornost namenja podrobnostim in dogajanju v specifičnem zgodovinskem obdobju ter poudarja neprizanesljivo naravo, simbolizem živali in pomembno vlogo mitologije. Eggers je film napisal skupaj z islandskim romanopiscem in pesnikom Sjónom, ki je sodeloval tudi pri lanskoletnem filmu Jagnje (2021). V filmu se pojavijo znani obrazi, ki jih poznamo že iz prejšnjih Eggersovih filmov, med drugim Willem Dafoe in Anya Taylor-Joy.
Severnjak je na več delov razdeljen film o maščevanju, ki je osnovan na skandinavski legendi o Amlethu – ta je bila med drugim tudi podlaga za Shakespearovega Hamleta. Film se začne s kraljem Aurvandilom (Ethan Hawke), ki se ranjen vrne iz vojne domov, kjer ga pričakata žena Gudrún (Nicole Kidman) in sin Amleth (Alexander Skarsgård). Kmalu po prihodu je princ Amleth priča Aurvandilovemu umoru – ubije ga njegov brat Fjölnir (Claes Bang), ki nato kraljico Gudrún vzame za svojo nevesto. Amlethu uspe zbežati, vendar se ob odhodu zapriseže, da se bo maščeval svojemu stricu in rešil svojo mamo. Dvajset let pozneje živi in potuje s skupino vikinških bojevnikov; nazaj v domovino ga pripelje prerokba čarovnice, ki jo upodablja islandska pevka Björk. Kasneje se namerno preda suženjstvu z namenom infiltracije oddaljene plantažne kmetije, ki je zdaj v lasti njegovega strica Fjölnirja. S tem se začne uresničevanje njegovega maščevalnega načrta.
Pri filmu je takoj opaziti, da je po Čarovnici in Svetilniku to Eggersov najambicioznejši in najobsežnejši projekt doslej. Za razliko od prvih dveh filmov, ki jih je distribuiralo podjetje A24 in Eggersu omogočilo več kreativne kontrole, je moral tokrat pristati na manj svobode, kar pa mu je po drugi strani ponudilo večji proračun za uresničevanje svoje vizije. Grandioznost njegove vizije vidimo takoj, saj že prvi kadri prikažejo posebej za film zgrajene vikinške vasi in veliko število statistov, kasneje pa navduši tudi številčnost lokacij in obsežni posebni učinki. Film je vizualno čudovit in ima močno atmosfero, ki gledalca preseli v davno zgodovinsko okolje. Prikazuje presenetljivo mero nasilja in ne skopari z brutalnimi bitkami in smrtjo – na nobeni točki ne daje občutka prevelike sterilnosti. Z oznako R si lahko brez pretiranega zadrževanja in olepševanja privošči prikazovanje brutalnosti vikinškega vojskovanja. Poleg tega je velika prednost filma to, da glavnega junaka ne poskuša spremeniti v heroja, temveč ga popelje skozi raziskovanje uničujočega kroga nasilja, kar je ena izmed glavnih tematik filma. Le-ta raziskuje, kako lahko človeka življenje, osredotočeno le na maščevanje, pripelje do slabega konca in neprijetnih resnic, ki bi sicer ostale skrite.
Večji proračun je Eggersu sicer pomagal uresničiti njegovo vizijo, vendar hkrati film zaradi studijskega vpletanja deluje manj »njegov« od ostalih, ki jih je režiral. Kljub vsem skupnim točkam s prejšnjimi filmi se zdi, da Severnjaku manjka nekoliko več čudnosti in posebne atmosfere, ki sicer prežema Eggersove ostale stvaritve. Poleg tega bi bilo smiselno preprašati tudi žanrske konvencije ženskih likov – tem je podvržena predvsem Olga (Anya Taylor-Joy), ki razen enega izvedenega uroka ni najbolj proaktivna.
Film ponuja zanimivo mešanico maščevanja z veliko mero folklore in misticizma. Večinoma nima težav s tempom in neprestano drži pozornost gledalca – bodisi z neprestanim raziskovanjem obravnavane tematike, bodisi le z občudovanjem vizualnega. Morda ne izpolni pričakovanj tipičnega Eggersovega filma, a je še vedno moč začutiti njegovo vizijo, ki sije skozi film in nam ponudi izjemno gledalsko izkušnjo.
Lektorirala: Ivana Rosa
