Annette

Režija: Leos Carax
Igralska zasedba: Adam Driver, Marion Cotillard, Simon Helberg, Devyn McDowell
Datum izida: 6. julij 2021 (Filmski festival v Cannesu)
Ocena: 9

Poznate tisti občutek, ko se zjutraj zbudite in se nikakor ne morete spomniti, o čem ste pravkar sanjali? Spomin se zdi oddaljen samo za las, prepričani ste, da so to najboljše sanje s potencialom za filmski scenarij – ko bi se jih le lahko spomnili. Scenaristi filma Annette so imeli prav take sanje, le da so se jih spomnili. Rezultat je fantazijska glasbena drama, ob njeni odjavni špici pa se boste vprašali, ali je bila vse skupaj zgolj vročična sanjska blodnja.

Če bi naredili transkripcijo fantazijskega filma v realističen scenarij, bi bila zgodba precej preprosta in tudi bolj ali manj verjetna – priljubljeni standup komik Henry McHenry (Adam Driver) spozna še bolj priljubljeno sopranistko Ann Defrasnoux (Marion Cotillard); iskre letijo in kmalu se jima rodi hčerkica Annette (lesena lutka). Film preveva subtilna simbolika, ki napoveduje trenje – Ann pogosto grizlja prepovedani sadež (jabolko) in predstavlja nekaj svetega, medtem ko je Henryjev sadež banana, njegova veščina pa oponašanje opice. Konflikt se začne, ko postaja zvezda operne pevke z vsakim nastopom svetlejša, kariera šarmantnega komika pa začne sčasoma nazadovati; zaradi silnega uspeha svoje žene postane Henry zagrenjen in zavisten. V navalu čustev se zgodi nekaj strašnega – in mala Annette postane lutka v rokah svojih staršev.

Precej povprečen načrt za romantično dramo, kajne? A režiser je Leos Carax, poznan po svojem brezkompromisnem poetičnem slogu in fantazijskih elementih (Holy Motors, 2012), scenarista pa sta Russel (tisti energični) in Ron (tisti, ki med nastopi zavija z očmi) Mael, člana zelo posebne glasbene skupine Sparks. S skupnimi močmi so ogrodje povprečnega scenarija nadgradili v nekaj, kar si je na letošnjem festivalu v Cannesu prislužilo nagrado za najboljšo režijo in najboljšo glasbeno podlago.

K uspešnosti celovečerca je vsekakor prispevala tudi odlična igralska zasedba – Driver (aka Kylo Ren), Cotillard (Življenje v rožnatem / La Vie en Rose, 2007) in Helberg (Howard iz Velikih pokovcev / The Big Bang Theory) se izkažejo tako z igro kot s pevskimi sposobnostmi. Razlog za nastanek nenavadnega filma pa je prav njegova glasbena podlaga, ki sta jo pred osmimi leti za nesojeni muzikal ustvarila brata Mael in ki vam jo vsekakor priporočam v poslušanje.

Skratka, glasba igra v filmu zelo pomembno vlogo. Protagonisti namreč svoje misli in čustva razkrivajo izključno z glasbo, pri čemer si privoščijo biti nadvse ranljivi in iskreni; prav ta iskrenost daje filmu posebno izraznost, ki naredi like večplastne in prepričljive, hkrati pa opeva tudi idejo, da je vse življenje pravzaprav umetnost. Film je umetnost, ki slika življenje, ki je tudi umetnost (ne v osladnem smislu, ampak zato, ker smo si ga ukrojili po lastnih merilih) – z razbijanjem četrte stene, ironijo in vsakdanjimi, a na nenavadne načine prikazanimi situacijami je Annette uspelo potujiti čustva, kot so ljubezen, ljubosumje in jeza, ter dogodke, kot je rojstvo otroka. Življenje je umetnost in film je njegova dvojna potujitev, kar je ustvarjalcem filma Annette vsekakor uspelo zelo prepričljivo prikazati – predvsem z glasbo.