Project Power
Datum izida: 14. avgust 2020 (Netflix) Režija: Henry Joost in Ariel Schulman Igralska zasedba: Jamie Foxx, Joseph Gordon-Levitt, Dominique Fishback, Rodrigo Santoro, Machine Gun Kelly Ocena: 6/10
Project Power ni film o superjunakih. Gre za znanstveno-fantastično akcijado o drogi, ki ljudem daje pet minut nadčloveških moči, pri čemer sledi ideji, da bi večina ljudi takšno moč uporabila za kazniva dejanja in ne za njihovo preprečevanje. Past je v tem, da nihče ne ve, kakšno supermoč bo dobil, dokler tabletke ne zaužije. Tisti, ki si to drzne, lahko postane neviden, lahko pa tudi eksplodira.
Film, ki sta ga režirala Ariel Schulman in Henry Joost (njun celovečerec Nerve/Si upaš? iz leta 2016 se je prav tako v celoti zanašal na premiso »kaj če«), večinoma črpa iz karizme njegovega junaškega tria (Jamie Foxx, Joseph Gordon-Levitt, Dominique Fishback) in ima ravno dovolj prizorov, ki kažejo, kaj bi morda lahko bil v bolj drzni podobi.
Zgodba je postavljena v New Orleans, ki služi kot mesto za preizkuse zlobne korporacije. Kraj je poln kriminala, policija pa se ne more več boriti z močnimi kriminalci, saj tablete neprestano krožijo in se preprodajo. Na tej točki vstopi Frank (Joseph Gordon-Levitt), zagrizen predstavnik zakona, ki na skrivaj jemlje nevarne tabletke, proti katerim se istočasno bori; želi si namreč priti na sled novonastali sorti superzločincev, ki napadajo ulice, na katerih je odraščal. Art (Jamie Foxx) je travmatiziran vojak, na katerem so izvajali poskuse in čigar hči je zaradi tega podedovala trajne moči. Ugrabljena je, kar izvemo šele kasneje, zato je Art najprej predstavljen kot zlobnež, kasneje pa se film spogleduje s tem, da bi ga naredil za anti-heroja. Robin (Dominique Fishback) je mlado dekle, podpovprečna študentka, a nadarjena raperka, ki drogo prodaja proti plačilu za materino zdravljenje raka. Obstaja različica filma, kjer je Robin nesporna protagonistka, vendar scenarij daje prednost svojim večjim igralskim zvezdam. Na žalost.
Gre za še en izvirnik Netflixa, kar pomeni, da bo hollywoodski denar (proračun 85 milijonov dolarjev) zapravljen za direkten natis na DVD ali pa se bo morda pojavil v izbranih 350 kinematografih. V vsakem primeru z vidika produkcije ne more tekmovati z drugimi blockbusterji, pa vseeno nosi veliko značilnosti žanra.
Predpostavka se sliši zanimivo, a je Project Power žal natrpan s klišeji akcijskih filmov. Art je tipičen močan moški s poker obrazom, temnopolti John McClane, če želite; Robin je zanesljiva, dobrosrčna stranska pomočnica, ki se na zemljevid postavi skupaj z njim, pa čeprav ji redno strežejo po življenju; Frank pa je policist, ki se nerad druži s kriminalci, medtem ko njegovi nadrejeni z negativci sodelujejo brez težav.
Pravo razočaranje je pomanjkanje inovativnosti. Zgolj ena moč, ki jo aktivirajo tabletke – kameleonska maskirna sposobnost – se zdi dovolj sveža, preostale pa so že znane, kopirane iz filmov franšize X-Men in občasno dostavljene z recimo temu zadovoljivim CGI-jem. Med vsem scenarističnim balastom je zanimivo edino vprašanje izvora moči – kdo si jo lasti, kako jo pridobiva in kako se distribuira – oz. delno zanimivo, saj še to ni najbolje raziskano.
Film z začasno dinamiko velesile ne naredi veliko. Tisti, ki tabletko zaužijejo, ostanejo nadčloveški, dokler zaplet to zahteva – čeprav film večkrat izrecno pravi, da moči trajajo le pet minut. Kar ga rešuje, je tehnični vidik – akcija, vizualni in zvočni posnetki – ter dobra igralska zasedba. Dejanskih supermoči v Project Power ne vidimo velikokrat, razen ko se eden izmed zločincev spremeni v nekaj, kar spominja na Hulka, ali pa ko si t. i. Knifebones (Yoshi Sudarso) v finalnem spopadu kosti izbije iz kože, da iz njih naredi nože.
Z zanimivim izhodiščem si film odpre vrata v svet tisočerih scenarijev za izvrsten akcijski triler, a izbere najbolj generičnega od vseh in postane samo še eden izmed tistih »oče se odpravi na krvav maščevalni pohod za ugrabitelji njegove hčerke«. Takih zgodb pa smo videli že preveč.
