Pregled leta 2020: Film/TV

Filmsko leto 2020 je, tako kot vsa druga kulturna področja, močno zaznamoval koronavirus. Domača in svetovna produkcija se je upočasnila, ponekod popolnoma ustavila ali prestavila datume predvajanj že posnetih filmov. Načini, na katere smo si letos lahko ogledovali filme, so bile razne VOD platforme (Netflix, HBO, Amazon Prime, Hulu itd.), filmski festivali (nekaterim se je še uspelo odviti v živo, za večino izpeljanih pa je prišla v poštev spletna varianta) in dobri stari televizor. Leto vsekakor ni bilo med najbolj produktivnimi, kar pa ne pomeni, da je kvaliteta bila kaj nižja.

Na Slovenskem se je filmsko leto začelo precej spodbudno – veliko navdušenja je požela slovenska kriminalna TV serija Jezero (Klemen Dvornik in Matevž Luzar), posneta po istoimenskem romanu Tadeja Goloba; prodor kriminalnega žanra se je vsekakor izkazal za uspešnega, kajti letos na male ekrane prihajajo še Primeri inšpektorja Vrenka (Slobodan Maksimović). K gledanju slovenskih filmov naj bi pripomoglo tudi odprtje Dvorane slovenskega filma, v kateri naj bi se celo leto predvajali izključno slovenski filmi, a hvalevredna poteza Slovenskega filmskega centra je zaradi pandemije kar nekoliko zbledela v ozadje. V ospredje pa je nato kmalu stopila Baza slovenskih filmov (BSF), slovenska spletna podatkovna zbirka, ki je s projektom Vsi (filmi) doma! poskrbela za številne brezplačne projekcije v času prve karantene.

Najvišjo nagrado za filmske dosežke v Sloveniji, Badjurovo nagrado, je v okviru Slovenskega filmskega festivala prejel avtor animiranih filmov Koni Steinbacher. Najboljšega slovenskega celovečerca po mnenju žirije FSF-ja v lanskem letu ni bilo, izpostaviti pa vsekakor moramo dramo o odraščanju Ne pozabi dihati (Martin Turk), vojno dramo Preboj (Dejan Babosek), kriminalko Andreja Košaka Vsi proti vsem in igrani dokumentarec Antigona – kako si upamo! (Jani Sever). Tudi za kratke filme leto ni bilo od muh – Nihče ni rekel, da te moram imeti rad (Matjaž Jamnik) je bil vključen v jagodni izbor francoskega Cinéfondationa, kar je za Slovenijo prvič. Štigličevo leto se je zaključilo z restavriranimi posnetki dr. Karola Grossmanna, ki veljajo za prve slovenske filme in so od decembra prvič na voljo na spletu.

Širše gledano leto nikakor ni bilo naklonjeno blockbusterjem – na čakanju sta še vedno težko pričakovana Marvelova Črna vdova/Black Widow (Cate Shortland) in Bondov Ni čas za smrt/No Time to Die (Cary Joji Fukunaga), tisti, ki niso čakali na ponovno odprtje kinematografov in premiere prenesli na spletne platforme, pa so se morali zadovoljiti z manjšim dobičkom (Jenkinsova Čudežna ženska 1984/Wonder Woman 1984 je npr. imela dvestomilijonski proračun, pridobila pa je »zgolj« petinosemdeset milijonov). To pa je ustvarilo možnost, da se v ospredje  postavijo nižjeproračunski filmi.

Ena najvidnejših uspešnic z začetka leta je Nevidni človek/The Invisible Man (Leigh Whannell), srhljiva metafora o družinskem nasilju z Elisabeth Moss v glavni vlogi. Najnovejši umotvor Christopherja Nolana Tenet je poskrbel za še eno komaj razumljivo znanstvenofantastično pustolovščino, kar se tiče spoštljivosti do kitajske kulture je razočarala disneyjeva Mulan (Niki Caro). Vse je navdušila Kaufmanova grozljivka I’m Thinking of Ending Things, za več nagrad bo nedvomno nominirana Ma Rainey’s Black Bottom (George C. Wolf), po gledališki igri posneta drama s težko temo rasizma, uspešna sta bila tudi Sound of Metal (Darius Marder) in Mank (David Fincher). Zdi pa se, da je bilo bolj kot filmom leto 2020 naklonjeno serijam – svet je obnorela serija o šahovski mojstrici Damin gambit/The Queen’s Gambit (Scott Frank in Allan Scott), mešane odzive si je prislužila razvpita Emily v Parizu/Emily in Paris (Darren Star), oboževalci Sally Rooney so bili zadovoljni z ekranizacijo Normalni ljudje/Normal People (Lenny Abrahamson in Hettie MacDonald), glede srhljivosti je bilo zadoščeno z zadnjo sezono odličnega Dark (Baran bo Odar).

Na Liffu so vodomca za najboljši film prejeli Sadeži pozabe/Apples, grški prvenec Christosa Nikouja, posnet v slovenski koprodukciji. Na raznih festivalih so blesteli še Martin Eden (Pietro Marcello), Asistentka/The Assistant (Kitty Green), Zlo ne obstaja/Sheytan vojud nadarad, za katerega je Mohammad Rasoulof v Berlinu prejel zlatega medveda. Zlati lev je romal v naročje filma Nomadland (Chloé Zhao), medtem ko zlata palma zaradi odpovedi canskega festivala ni bila podeljena. Nesporni zmagovalec evropskega filma je Vinterbergov Nažgani/Druk, komična drama o žongliranju z alkoholom v krizi srednjih let. Manj produktivnemu času navkljub je filmsko leto skratka bilo precej uspešno.

Za konec pa prilagamo še seznam najboljših filmov leta 2020 po izboru Koridorjevih piscev:

1. Nažgani (Druk)
2. Nevidni človek (The Invisible Man)
3. Zlo ne obstaja (Sheytan vojud nadarad )
4. Duša (Soul)
5. Nikoli redko včasih vedno (Never Rarely Sometimes Always)
6. Tenet
7. Mandibule
8. Sadeži pozabe (Apples)
9. Mank
10. Emma.

(Svoje sezname najboljših filmov preteklega leta so prispevali: Tim Januška, Zala Julija Kavčič, Gal Jerman, Lana Zorko in Ana Jarc)