19. 1. 2020 / Film/TV / Reportaža

Pregled leta 2019: Film/TV

Leto 2019 se je s filmskega vidika zares začelo 7. januarja: takrat je potekala 76. podelitev zlatih globusov. Za najboljšo dramo je bil proglašen film Bohemian Rhapsody (rež. Bryan Singer), za najboljšo komedijo pa Zelena knjiga (Green Book, rež. Peter Farrelly). Slednja je blestela tudi na 91. podelitvi oskarjev (med drugim je bila proglašena za najboljši film), ki se je odvila 24. februarja. Zaradi preteklih homofobičnih opazk Kevina Harta in ker ni hotel vskočiti nihče drug, je prireditev prvič po letu 1989 potekala brez napovedovalca, precej zgovorna pa je tudi njena gledanost; s približno 30 milijoni ameriških gledalcev je za 12% višja kot lansko leto, še zmeraj pa jo lahko upravičeno ocenimo kot podpovprečno.

Pregled preostalih pomembnih filmskih festivalov in njihovih zmagovalcev je naslednji:

Zlati medved (Mednarodni berlinski filmski festival): Sinonimi (Synonymes, rež. Nadav Lapid)

Zlata palma (Filmski festival v Cannesu): Parazit (Gisaengchung, rež. Bong Joon Ho)

Zlati lev (Mednarodni beneški filmski festival): Joker (rež. Todd Phillips)

Glavni nagrajenci pa seveda zajemajo le drobec odličnih filmov iz leta 2019. Omeniti velja vsaj še Svetilnik (The Lighthouse, rež. Robert Eggers), Obtožujem! (J’accuse, rež. Roman Polanski) Izzivalca (Ford V Ferrari, rež. James Mangold), Irca (The Irishman, rež. Martin Scorsese), Bilo je nekoč… v Hollywoodu (Once Upon a Time in Hollywood, rež. Quentin Tarantino) ter 1917 (rež. Sam Mendes).

Med desetimi najbolj dobičkonosnimi filmi lanskega leta trije izhajajo iz studia Marvel. Triurni celovečerec Maščevalci: Zaključek (Avengers: Endgame, rež. Anthony in Joe Russo) je celo postal najdonosnejši film vseh časov. Dohodki franšize, katere del je, so presegli 22 milijard dolarjev. Kljub njihovi kvaliteti so pomisleki znamenitega režiserja Martina Scorseseja na mestu. Z njimi po vsej verjetnosti ni ciljal na filme s stripovskimi junaki (kritiško in finančno izjemno uspešen Joker se navsezadnje zgleduje po njegovem Kralju komedije (The King of Comedy, 1982)), temveč na trenutni poslovni model Hollywooda ter »Disneyfikacijo.«  31. decembra se ni izteklo zgolj leto, temveč tudi desetletje, napovedi za naslednjega pa z nadaljevanjem zdajšnjih hollywoodskih trendov za marsikoga niso rožnate. Čeprav smo bili od leta 2010 deležni številnih izvirnih celovečercev, tako visoko kot nizkoproračunskih, bo poplava filmskih predelav in rebootov še naprej in z vse večjo silo odrivala perspektivne ustvarjalce, zlasti avtorje  neodvisnih in indie filmov. Temu se utegnejo zoperstaviti Netflix, HBO in njima podobni ponudniki vsebin na zahtevo: njihovi sprva majhni projekti so že dolgo v igri za najprestižnejše nagrade v filmskem svetu, priložnosti pa nudijo tudi posameznikom, ki jih v standardnem, studijskem sistemu po vsej verjetnosti ne bi bili deležni.

Televizijske serije, ki so pogosto plod omenjenih ponudnikov, iz leta v leto resneje konkurirajo kinematografom. Lansko leto so ob odmevnih zaključkih dolgotrajnih nadaljevank nudile tudi obilico novosti. Izpostaviti velja osmo in zadnjo sezono priznane Igre prestolov (Game of Thrones, 2011-2019), ki je pri dolgoletnih oboževalcih sprožila močne, a tudi mešane odzive. Miniserija Černobil (Chernobyl, 2019) je bržda najhujšo jedrsko katastrofo v zgodovini prikazala brez kakršnegakoli olepševanja in požela tako rekoč univerzalno odobravanje. Šele pred nekaj meseci začeta serija The Mandalorian je z izjemo animiranih izdelkov prva nadaljevanka, ki se neposredno tiče Vojne zvezd: zaenkrat se zdi, da se je Disney z njo odkupil za zamere, ki jih je povzročil z Vzponom Skywalkerja (Star Wars: The Rise of Skywalker, 2019).

Med pomembnimi posamezniki s filmskega področja so lansko leto preminili Agnes Varda, Doris Day, Peggy Stewart, Rutger Hauer in Peter Fonda.

Če je bila sklepna želja lanskega pregleda filmskega dogajanja na Slovenskem, da bo leto 2019 še bolj plodno kot prejšnje, je letošnjega morda na mestu začeti z ovrednotenjem te misli. Večino pozornosti sta zasluženo poželi koprodukciji, igrana prvenca Gregorja Božiča in Matjaža Ivanišina, Zgodbe iz kostanjevih gozdov in Oroslan, ki sta svetovni premieri doživela na filmskih festivalih v Torontu in Locarnu. Prebojni filmski deli sta zasenčili nekatere druge filme, denimo Bog obstaja, ime ji je Petrunja Teone Strugar Mitevske, pa tudi komično dramo Polsestra Damjana Kozoleta in žanrsko kriminalko Korporacija Mateja Nahtigala, ki so si na nagradno sicer precej neuravnoteženem Festivalu slovenskega filma razdelili po vesno. V poskusu promocije slednjega so organizatorji letos poskušali tudi s televizijskim prenosom podelitve nagrad, pri kateri pa gre pohvaliti le namen, ne pa tudi same izvedbe; Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo je prejel filmski ustvarjalec Andrej Zdravič, pa so tako podelili že na otvoritvi festivala, ki pa neposrednega televizijskega prenosa ni bila deležna.

Filmsko leto 2019 je sicer zaznamovalo tudi premierno predvajanje digitalno restavriranih klasik, Doline miru  na Letnem kinu na Kongresnem trgu in Ne joči, Peter v Cankarjevem domu, ki so pospremile praznovanje stote obletnice rojstva Franceta Štiglica. V sklopu projekta 100 let Franceta Štiglica se je odvila kopica različnih dejavnosti širom Slovenije, ki so bile posvečene življenju in delu filmarja, ki je kot kulturni politik odigral pionirsko vlogo pri nastajanju slovenskega profesionalnega filma. Ob tem se je odprlo tudi vprašanje skrbi za lastno kulturno dediščino, saj je seznam filmov, ki bi jih z digitalno restavracijo ohranili za prihodnje rodove, dolg, obseg sredstev, ki so za to namenjena, pa občutno premajhen.

Zadnje leto preteklega desetletja pa ni bilo le filmsko obarvano, temveč je do premikov prišlo tudi na televizijskem področju. Tako je komercialna televizija po žajfnicah končno vložila tudi v nanizanke (ob koncu leta 2018 sta izšli seriji Truplo in LP Lena), sledila pa ji je tudi javna RTV, ki je finančno podprla Ekipo Bled in prav zdaj se odvijajoče Jezero. Čeprav so mnenja o njuni kvaliteti kajpada deljena, pa podatki o visoki gledanosti obeh serij nakazujejo, da interes za domače nanizanke obstaja. Škoda je le, da javni zavod, ki pri njihovi produkciji in promociji sodeluje, samovoljno in z bizarnimi pojasnili odloča, katere vsebine bodo na zahtevo trajno dostopne v spletnem arhivu in katere ne. Do zavedanja, da se dober glas širi predvsem med gledalci in ne s piarovsko mašinerijo, bo očitno treba počakati še kakšno leto. Ali pa desetletje.

Deset najboljših filmov se je po izboru Koridorjevih piscev zvrstilo takole:

1. Parazit (The Parasite)

2. Zgodbe iz kostanjevih gozdov

3. Portrait of a Lady on Fire

4. Svetilnik (The Lighthouse)

5. Irec (The Irishman)

6. Joker

7. Marriage Story

8. Oroslan

9. Bilo je nekoč … v Hollywoodu (Once Upon a Time … in Hollywood)

10. Medtem ko vas ni bilo (Sorry We Missed You)

*Svoje sezname najboljših filmov preteklega leta so prispevali: Žiga Fabjan, Gal Jerman, Martin Justin, Rina Pleteršek, Miha Veingerl, Ana Jarc in Aljaž Vogrin.