Nová šichta
Režija: Jindřich Andrš Datum izida: 27. oktober 2020 (Češka), 1. julij 2022 (Festival delavskega filma Kamerat, Slovenija) Ocena: 9
Kako se prilagajati hitro spreminjajočemu se trgu dela, hkrati pa ohranjati svoje osebnostno jedro, stara prijateljstva in družino – vse to ponuja češki dokumentarni film Nová šichta, ki si ga je bilo mogoče ogledati na letošnjem festivalu delavskega filma Kamerat.
44-letni rudar Tomáš izgubi službo zaradi zaprtja rudnika, in ko mu ponudijo dodatno izobraževanje, se odloči postati programer. Njegova pot nikakor ni enostavna, temveč odstira zapleten položaj, v katerem se znajdejo starejši delavci na trgu dela. Žal nismo priča osamljenemu primeru – takšna je usoda mnogih, ki jih je po logiki tržnih silnic povozil čas in s svojimi znanji niso več konkurenčni.
Svoje novo življenje Tomáš začne precej simbolično – ob koncu svoje zadnje izmene si z obraza spira premog, zraven kadi in se tako poslavlja od dela svoje identitete. Zdi se, da tako ravna, ker mora in ne ker bi si želel, a kljub temu nadaljuje s spremembami svoje zunanjosti: ostriže si dolge lase, nosi drugačna oblačila, programerju primerno si nadane tudi očala. Če želi vstopiti na trg dela, se mora začeti temu primerno obnašati. Tomáševa narava je ustrežljiva, kapitalizem pa mu (kot vsakemu) vliva določeno upanje: če bo le marljiv in se bo prilagodil zahtevam trga, bo lahko našel službo, kjer bo dostojno zaslužil.
Tomáš se na vse pretege trudi obvladati svoj nezavidljivi položaj brezposelnega fizičnega delavca, tečaju računalništva se posveča z vsemi silami in dela pozno v noč, obiskuje tudi intervjuje in sejme, kjer se srečuje s potencialnimi delodajalci. Na teh razgovorih se logika tržne ekonomije verjetno razkrije v vsej svoji sprevrženosti. Čeprav prejšnje službe ni izgubil po lastni krivdi, čeprav je zagnan in je osvojil številna računalniška znanja, še vedno ostaja manj pomemben kot točka na grafikonu, kjer se stakneta ponudba in povpraševanje. Kar ga oddaljuje od nove zaposlitve, je slabo znanje angleščine in pomanjkanje relevantnih delovnih izkušenj.
Dodana vrednost filma se gotovo oblikuje ob Tomáševih srečanjih z mladimi, ki so polnejšim življenjepisom navkljub v podobnem položaju kot on, saj se borijo se z nepremagljivo nevidno roko trga. Njegovi mlajši prijatelji ga ne razumejo, pravzaprav se jim zdi, da jemlje mesto na trgu tistim, ki bodo šele vstopili v odraslost. Njihova tekmovalnost jasno izrisuje vir, ki kapitalizem tudi vzdržuje. Posamezniki se borijo drug proti drugemu za dostojno preživetje, kar jim onemogoča, da bi se povezali in zaustavili hiperkapitalistične tržne nagibe. Tukaj se izkazuje kolektivna narava Andrševega projekta, saj sega dlje od dokumentiranja zgolj Tomáševe zgodbe in problematike njegove starostne skupine. Pravzaprav nastavlja ogledalo učinkom trga, ki neobrzdano in brezčutno ravna s posameznikom in hkrati napada vsakršno možnost družbene povezanosti tistih, ki so v negotovem socialnem položaju.
Od dokumentarca te vrste bi se poleg tresočega gibanja kamere in pristnih dialogov morda pričakovalo, da se bomo soočili z revolucionarjem, ki premika gore ali je vsaj včlanjen v sindikat, morda celo politično stranko. Ravno nasprotno, Tomáš je precej mile narave, odlikujeta ga iskriv humor in ljubezen do njegovih otrok. Verjetno je še najsrboritejši takrat, ko navija za svoj najljubši nogometni klub. Ne želi spreminjati sveta, njegovo željo po delu spodbuja enostaven moto: delal je celo svoje življenje. Njegov vsakdanji značaj se zdi dobrodošel, njegova toplina pa nagovarja širše gledalstvo, ki bi se sicer težje povezalo z ideološko motiviranimi borci za pravice delavcev.
Kljub prilagajanju trgu dela Tomáš v sebi ostaja rudar. Druži se s svojimi starimi prijatelji v pivnicah, in ko končno dobi službo kot programer, celo pogreša fizično delo. Slednje ga ni tako intelektualno obremenjevalo kot oklepaji programskih kod, za katere pravi, da jih že sanja. Njegovo bistvo je ostalo del proletarskega kolektiva, kjer ni bilo pomembno, koliko naročil si uspel dokončati v enem tednu, ampak koliko si prispeval k skupnemu delu. Potrebe po delovanju za skupno dobro ne manjka le delovnim kolektivom majhnih podjetij, ampak družbi kot celoti: njeni člani v borbi za preživetje hitro pozabimo, da še vedno bivamo skupaj.
Lektoriral: Alen Golež
