5. 9. 2018 / Film/TV / Recenzija

Misija: Nemogoče – Izpad (Mission: Impossible – Fallout)

Serije filmov se navadno po hitrem postopku izpojejo: večina jih ima težave že pri tretjem delu. Izjeme so redke, a svetle in med njimi je vsekakor Misija: Nemogoče. Niz filmov o neznansko usposobljenem tajnem agentu Ethanu Huntu (Tom Cruise) se je začel že leta 1996 – skupaj z njegovim zvezdnikom 22 let kasneje najverjetneje še nista rekla zadnje. Ne samo to: po vprašljivi Misiji: Nemogoče 2 (Mission: Impossible 2, 2000) je vsako nadaljevanje kvalitetnejše od prejšnjega. Tako je tudi z Izpadom (Mission: Impossible – Fallout).

Prvikrat se je zgodilo, da se te franšize, ki ji je kontinuiteta španska vas, ni lotil drug režiser: Christopher McQuairre je odgovoren že za Odpadniško nacijo (Mission: Impossible – Rogue Nation, 2015). V šestem delu, ki je neposredno nadaljevanje petega, se ob režiserju in Huntovih dolgoletnih sodelavcih med drugim  vrnejo tudi  njegova žena Julia (Michelle Monaghan), zlovešči Solomon Lane (Sean Harris) in enigmatična Ilsa Faust (Rebecca Ferguson).

This image released by Paramount Pictures shows, from left, Simon Pegg, Rebecca Ferguson, Tom Cruise and Ving Rhames in a scene from "Mission: Impossible - Fallout." (David James/Paramount Pictures and Skydance via AP)

V napetem uvodu se Hunt odloči rešiti prijateljevo življenje, čeprav to pomeni izgubo kovčka s plutonijem, torej neposredno grožnjo človeštvu. Začne se lov, ki ga zaznamujejo številna izdajstva; dogajanje je postavljeno v svet, kjer nihče nikomur ne zaupa. O globini, ki bi zajemala metaforiko, resda ni moč govoriti, toda zgodba je vse prej kot banalna. Preobrati se pojavljajo na vsakem koraku in zahtevajo zbranost, redko gostjo sodobnih poletnih blockbusterjev. Povrhu načrt ne teče gladko, temveč se mora ekipa neprestano prilagajati nepričakovanim okoliščinam. Tako dobi vsak priložnost, da zasije. Igralski zasedbi ni kaj očitati – stari znanci, ki se v svojih vlogah počutijo kot doma, utrdijo svoj sloves, med novimi obrazi pa pozornost pritegneta Vanessa Kirby kot skrivnostna Bela vdova ter Henry Cavil kot nastopaški agent August Walker, čigar metode so povsem nasprotne Huntovim.

Akcijski prizori, ki so koreografirani in izpeljani brezhibno, pravzaprav ne prevladujejo, a zato, ko zanje pride čas, pustijo toliko močnejši vtis. Takrat se vohunski film s številnimi intrigami prelevi v napet vlak smrti. Kristalno jasno je, da se protagonistu in večini njegovih sodelavcev ne bo zgodilo nič hujšega, a je napetost kljub temu otipljiva. Vrstijo se strelski obračuni, pretepi in pregoni. Med slednjimi Izstopa helikopterski, ob katerem se je upravičeno vprašati, kako jim ga je sploh uspelo posneti. Omeniti velja še odlično glasbeno podlago Lorneja Balfeja, katere največja odlika je, paradoksalno, da zna v kritičnih trenutkih utihniti.

Fallout4

Pri 56 letih Cruise (čeprav je njegov lik tokrat ranljivejši kot običajno) ne kaže niti trohice izčrpanosti, kar seveda velja tudi za franšizo. Od nekdaj je bila grajena na njegovi ogromni karizmi in popolni predanosti vlogi Ethana Hunta, ki  seveda vključuje tudi izvajanje vratolomnih akrobacij.

Takojšnja razglasitev Izpada za enega najboljših akcijskih filmov vseh časov je morda nekoliko pretirana in navsezadnje prenagljena, toda vse, kar si zada, opravi z odliko. Za kupom hollywoodskega sijaja, za lase privlečenih zapletov in odštekanih naprav se skrivajo pristno tovarištvo in resnični, otipljivi telesni podvigi neutrudnega ter po vsem videzu neustavljivega filmskega zvezdnika.

Napovednik:

Fallout1