Marija Škotska (Mary Queen of Scots)
Sedaj lahko govorimo o dveh tematsko podobnih, izvedbeno pa povsem različnih filmih, ki se oba osredotočata na zgodovino ženske monarhije in kako so odnosi z drugimi ženskami vodili k velikim družbenim spremembam. Grški režiser Yorgos Lanthimos je navdušil z brutalno odkrito dvorno komedijo Najljubša (The Favourite, 2018) Britanka Josie Rourke pa je ubrala veliko bolj konvencionalno in umirjeno pot s filmom Marija Škotska (Mary Queen of Scots, 2018). Tonsko različna filma povezuje podoben oster prikaz sadizma življenja na vrhu. V dotičnem primeru: krutost moških.
Takšno je sporočilo, če bi gledali od daleč, toda gozd sestoji iz posameznih dreves, kar pomeni, da moški niso zgolj pokvarjeni in kraljica Elizabeta ni preživela zgolj zato, ker se nikoli ni poročila in imela otrok. Film je v resnici poglobljena dvorna drama o odnosu in napetosti med dvema kraljicama, ki sta vladali vsaka na svoji strani zemlje in vsaka s svojimi specifičnimi nazori.
Mary (Saoirse Ronan) se po otroštvu v Franciji kot 18-letna vdova vrne na Škotsko. Prihod kraljice pa nemudoma vzbudi pomisleke s strani začasnega vladarja – njenega polbrata Jamesa (James McArdle) – in protestantskega duhovnika Johna Knoxa (David Tennant). Težavo vidita v načinu vladanja in veroizpovedi, ki je nadvse razdirajoča, prav tako pa je sporna tudi njena neposlušnost. Tisti okoli nje je ne morejo spreobrniti, svojeglava kraljica pa predstavlja nevarnost.
To jo neizbežno nastroji proti sestrični Elizabeth (Margot Robbie), ki je brez otroka prisiljena imenovati dediča. Neposlušna in trmasta Mary sedaj vidi sebe kot edino zakonito in upravičeno naslednico, toda tisti, ki ju obkrožajo, se bojijo za svojo prihodnost in se začnejo zapletati v verigo spletkarskih dogodkov. Razmere se zaostrijo, podložniki pa vse bolj grozijo, da bodo uničili obe kraljici.
Kraljica Škotske je vladala od decembra 1542 do julija 1567. Petindvajset let. V tistih časih je vse trajalo dlje, zato je zgodba prav tako počasna in intenzivna, kot so intenzivni prizori razkropljenega nasilja. Film je izredno zgodovinsko dosleden in lepo prikaže takratno plemiško življenje, hkrati pa je preudaren s tem, kdaj udari in kdaj raje prepusti mesto besedam. Govorimo o hladni drami z nemalo preobrati in brezizhodnimi situacijami, ki so se ponavadi končale s prelivanjem krvi. Tisti, ki so bili na vrhu, niso trajali dolgo. Niti živeli niso dolgo, saj se je bolezen skrivala takoj za prvim vogalom. Ali pa se je v temi skrival izdajalec.
Zato nič čudnega, da sta v zraku krožili paranoja in histerija, kar film odlično zajame s prizori intimnih pogovorov in srečanj za zaprtimi vrati. Družbeni razredi so bili razdelani do potankosti in točno se je vedelo, kdo spada kam. Spletkarjenje je bilo del vsakdana in stene so ves čas poslušale. To so bili nevarni časi za pretiran ponos in nagle odločitve, saj je tisti, ki je bil včeraj še prijatelj, lahko jutri že koval zavezništvo s sovražniki. Teh je bilo namreč na pretek, vsem pa je bila v interesu oblast. Vsaj tako prikazuje film, ki ne more skriti močnih feminističnih podtonov.
Pred udarom in zasedo ni bil varen nihče, še najmanj kraljici, ki sta posedovali izredno moč, hkrati pa sta bili ves čas v nemilosti tajnih svetov in bližnjih svetovalcev. Odločitve so po pravilu in tradiciji sprejemali moški. Kdorkoli izmed njih bi ju lahko kadarkoli zabodel v hrbet. Takšno je bilo življenje za sestrični, ki se tako kot Anglija in Škotska v resnici nista spoznali. a si je film na tem mestu vendarle dovolil kanček umetniške svobode, kar je bilo glede na potek dogajanja povsem pričakovano.
Marija Škotska je nadpovprečna zgodovinska drama in vpogled v eno najbolj razburkanih obdobij angleške zgodovine. Konec je znan vnaprej, a to ne škodi dobro spisani zgodbi prevar in sodomitskih zahrbtnežev. Zgodovino so namreč pisali povzpetniški moški, česar film nikakor ne skriva in je v tem pogledu še kako nazoren, vendar to ni osrednje sporočilo, ki bi zasenčilo vse ostalo. To je film, iz katerega se lahko marsikaj naučimo. Kostumografija in čudovita kinematografija škotske pokrajine, ki je ozadje posamičnih bitk iz verskih vojn, sta navdušujoči, prava paša za oči pa so tudi razkošni notranji prostori Praznina škotske krajine je še posebej zgovorna, ko se kraljica Mary ozira čez svojo vladavino in govori o tem, kaj vse je njeno, a v resnici ni.
Film je še en dokaz, da za dober filmski izdelek ni nujno potrebna velika filmska kulisa, pač pa dodelan scenarij in pristna motivacijska čustva karakterjev, ki zgodbo poganjajo naprej in ji dajejo pomen. Film črpa iz zgodovine in zvesto sledi zapisani besedi priznanega britanskega zgodovinarja Johna Guyja (Queen of Scots: The True Life of Mary Stuart, 2004). Za odlično adaptacijo gradiva sta poskrbeli Saoirse Ronan, Margot Robbie, karakterna študija pa ne bi delovala, če ju ne bi podpirali še Guy Pearce, Jack Lowden in Joe Alwyn. Obvezen ogled za vse, ki si želijo bolje spoznati vladavino kraljice Marije Škotske in pa za tiste, ki jih glede te zgodovinske osebnosti preprosto zanima drugačen zorni kot.
Napovednik:
