Lupin, 1. sezona
Ustvarjalec: George Kay Igralska zasedba: Omar Sy, Ludivine Sagnier, Hervé Pierre, Fargass Assandé, Anne Benoît Premiera: 8. januar 2021 (Netflix) Ocena: 8
Kaj imata skupnega Arsène Lupin, eden najznamenitejših detektivskih likov, imenovan tudi gentlemanski lopov, in Omar Sy, igralec, najbolj poznan po svoji vlogi simpatičnega negovalca Drissa v filmu Prijatelja (2011)? Protagonistu, ki ga upodobi Sy, ni ime Lupin in naslovu serije navkljub torej ne gre za filmsko adaptacijo kultnih romanov Mauricea Leblanca. Gre pravzaprav za sliko v sliki; ustvarjalci so s knjižnimi predlogami ustvarili okvir, medtem ko na samo platno riše Assane Diop (Omar Sy), oboževalec Leblancovih romanov, ki mu je Lupin v navdih in vzor. Arsène Lupin je šarmanten, vljuden in očarljiv in prav tak je tudi Assane oz. tak postane zaradi odličnega Omarja Syja, ki mu je vloga resnično pisana na kožo.
/…/ izgubljena ogrlica se nenadoma spet pojavi – takrat začne zbirati dokaze o očetovi nedolžnosti in lov na pravega zločinca se prične.
Dogajanje je postavljeno v sodobni Pariz, kjer spremljamo gentlemanskega lopova Assana Diopa v iskanju pravice, skozi retrospektive pa postopoma odkrivamo njegovo zgodovino, razmerja in predvsem motivacijo za dejanja v sedanjosti. Še v najstniških letih so njegovega očeta Babakarja Diopa (Fargass Assandé) obsodili kraje dragocene ogrlice, zaradi česar si je v zaporu vzel življenje; v spomin nanj je mlademu Assanu ostala zgolj Leblancova kriminalka, iz katere je kmalu začel črpati navdih za svoj (nelegalni) poklic. S smrtjo svojega edinega sorodnika se je z leti sprijaznil, celo poskušal zaživeti družinsko življenje, a izgubljena ogrlica se nenadoma spet pojavi – takrat začne zbirati dokaze o očetovi nedolžnosti in lov na pravega zločinca se prične. K sreči si je z leti nabral dovolj izkušenj s preobleko, rokohitrstvom in podobnimi uporabnimi veščinami.
Da bi modernemu Lupinu gledalci lažje oprostili drobne in ne tako drobne kraje, je lik zelo vljuden in simpatičen, krade pa izključno bogatim. Njegovi podvigi so izpeljani tako rekoč brezhibno in precejšen užitek je opazovati vznemirljive prigode, ki so bližje fantaziji kot realnosti, kar pa zaradi izvrstnega scenarija in nepričakovanih obratov skorajda ni moteče. Dobrodošel odmik od romanov je vpeljava problema socialnega in predvsem rasnega razlikovanja – Babakar je bil kot reven priseljenec iz Senegala odličen kandidat za manipulacijo in tudi njegovemu sinu z rasizmom ni bilo prizanešeno.
Da bi modernemu Lupinu gledalci lažje oprostili drobne in ne tako drobne kraje, je lik zelo vljuden in simpatičen, krade pa izključno bogatim.
Assane je večplasten in takšna je tudi večina likov – prikupna je njegova dinamika s Fabienne Beriot (Anne Benoît), prisilno upokojeno žurnalistko, ki ji je tako kot Assanu življenje zagrenil osrednji negativec, Hubert Pellegrini (Hervé Pierre). Slednji je primer nekoliko neizbrušenega antagonista, saj o njem v prvih petih epizodah izvemo zgolj to, da je bogat in zato pokvarjen – precej tipičen zlikovec torej. Tovrstne pomanjkljivosti pomagajo prikriti detajli, ki pripomorejo k večji navezanosti na like; takšna odlična podrobnost je npr. Fabiennin pes, ki zalaja vsakič, ko kdo omeni osovraženo ime Pellegrini.
Dogajanje teče gladko, zapleti so motivirani in zanimivi, igra izvrstna in zabava zagotovljena. Zaradi svoje igrive narave je kriminalka res nekoliko bližje animirani verziji Lupina kot pa klasičnim detektivkam, kar pa je zaradi dobre izvedbe še ena zelo dobrodošla sprememba.
