LIFFe: Sicario
Prvi film hollywoodske produkcije na letošnjem LIFFu seveda ni čisto brez pomanjkljivosti, vendar je v nizu filmov, ki so bili posneti na temo mehiških mamilarskih kartelov, zagotovo eden najbolj mojstrskih. Kot je pripomnil Simon Popek, gre za »zelo dober konvencionalen film, ki pa ima neke višje ambicije«. Poleg akcije in odlične igre nas navdušujejo brezšivna montaža ter čudoviti daljni plani razgibanega neba, puščobne pokrajine, neskončnih cest, po katerih se meandrasto vije kača črnih avtomobilov, in neizmerno pristne podobe mest, ki z distance še najlepše razkrijejo obseg mizerije tamkajšnjega prebivalstva. Omenjeni posnetki so s svojo minimalistično govorico ravno dovolj (ne)napovedljivi, da skupaj z dramatično glasbo večajo napetost.
FBI agentka (Emily Blunt) z oddelka za ugrabitve naleti na eno izmed skrivališč mehiškega kartela Sonora, ki za svojimi stenami skriva izmaličena trupla. Trdno je odločena, da bo poiskala odgovorne za žrtve, zato sprejme povabilo za čezmejno operacijo, ki jo vodi izkušeni in (preveč) nepremagljivi Kolumbijec (Benicio Del Toro). Agentka Macer se naenkrat znajde razpeta med neučinkovitim zakonom in njegovim obhajanjem. Sicario poraja raznolika moralna vprašanja, opozarja na kompleksnost ne samo obmejne situacije, temveč problema, ki se razteza veliko dlje od mehiško-ameriške meje in ki neomajno terja življenja tako vpletenih kot nedolžnih, ter na škodljivo potrebo Amerike, da igra svetovnega policaja.
