LIFFe: Gospod Holmes (Mr. Holmes)
Najbolj slavnega detektiva, ekscentričnega Sherlocka Holmesa, je upodobilo že mnogo igralcev, tokrat pa se vanj vživi šarmantni in umirjeni Ian McKellen (najbolj poznan po liku Gandalfa v Gospodarju prstanov). Ta brez posebnega napora preklaplja med glavno pripovedjo, v kateri je vidno ostarel in vedno bolj senilen, ter med prebliski, ki segajo v leta, ko je bil še na višku svoje slave. Zgodba sicer ni pretirano zagonetna in ne spominja na navdušujoče in navidezno nerešljive primere, s katerimi se protagonist po navadi ubada, toda vseeno se pred nami sestavlja počasi in z občutkom za sporočilnost, kar je precej nenavadno za žanr, iz katerega prihaja predloga. Gre namreč za spopadanje s staranjem, za obžalovanje, ki ga na koncu vsakdo nosi sam in se mora tudi sam naučiti, kako se z njim spopasti, za samoto, v katero se umikamo, kamor bežimo pred svetom. Veliko je prikritih simbolov, ki namigujejo na detektivove najbolj razvpite primere, spet drugi se v filmu vzpostavijo na novo (predvsem tisti, povezani s Hirošimo). Dogajanje popestri zvedavi Roger (Milo Parker), sin Holmesove gospodinje (Laura Linney) in novi prijatelj starega samotarja; njun odnos je prisrčen in povsem iskren. Pogumen portret genija z druge strani, ki nam morda najbolj od vseh filmskih adaptacij približa človeka za legendo – človeka, ki ni imun na napake.
