LIFFe: Čisto nova zaveza (Le tout nouveau testament)
Čisto nova zaveza je film, ki nam Jezusa Kristusa predstavi kot upornega sina, ki je ušel iz socialnega stanovanja, v katerem se njegov oče Bog znaša ne le nad človeštvom, ki ga je bil ustvaril iz dolgčasa, ampak tudi nad svojo ženo Boginjo in hčerko – Jezusovo sestro Eo. Prav ta 10-letna deklica (belgijska različica Dahlove Matilde) je v središču zgodbe, ko po bratovih stopinjah skozi pralni stroj pobegne v Bruselj in začne iskati 6 apostolov, s katerimi bi dopolnila bratovo dvanajsterico. Njena mama namreč stavi na številko 18. Morda pa je kaj na tem.
Črna komedija se vrti okoli bolj ali manj tipičnih človeških zgodb in vprašanja, kaj se zgodi, ko se ljudje zavejo, kdaj natanko bodo umrli. Film postreže z nadrealistično estetiko sanj, ki posamezne kadre skorajda postavlja v bruseljski Musée Magritte. Na trenutke to počne tako, da skozi sanjsko poetiko filma ugotavljamo, kako zelo nepomembno je, da je Bog zanemarjen egocentrik, ki se igra s človeškimi usodami, zafrustriran, ker ni sposoben čudežev kot njegova otroka. Ustvaril je namreč svet in ljudi, ki so sami zmožni lepot in svojevrstne poezije. Cilj Čisto nove zaveze je preobrniti vsak nesmiselen status quo, ki si ga je Bog izmislil, da bi trpinčil človeštvo – od Murphyjevih zakonov do vloge ženske. Seveda to počne karikirano in tako, da v prvi vrsti ostaja komičen. Med drugim nam da vedeti, da bi bil svet lepši, če bi bil v rokah Boginje – ta je sicer bolj kratke pameti, je pa dobrega srca. No, a ni to lepo?
