Kolektiv (Collective)
Režija: Alexander Nanau Igralska zasedba: Catalin Tolontan, Mirela Neag, Vlad Voiculescu, Tedy Ursuleanu Datum izida: 4. september 2019 (Beneški mednarodni filmski festival) Ocena: 8/10
Dokumentarni film Kolektiv prikazuje sesedanje romunskega zdravstvenega sistema zaradi postavljanja profita pred življenje ljudi. Omogoča vpogled v kršenje človekovih pravic v ustanovah, do katerih politika, korupcija in ideologija ne bi smele segati. Opozarja, da je avtoriteta vpletena v vse aspekte našega obstoja in da o njegovem poteku prepogosto tudi odloča.
30. oktobra 2015 je v nočnem klubu Kolektiv v Bukarešti zagorelo. Obiskovalci so panično poskušali zapustiti prostor skozi edina vrata kluba, ki požarnih izhodov ni imel. 27 ljudi je umrlo na kraju dogodka, 180 jih je bilo poškodovanih. Med hospitalizacijo je življenje izgubilo še 37 ljudi z nekritičnimi opeklinami. Pretreseni državljani Romunije so začeli protestirati, vedoč, da bi lahko takšno tragedijo, če bi zagotovili zasilne izhode iz stavbe, vsaj ublažili. Romunski premier je bil prisiljen v odstop, oblast pa je prevzela tehnokratska vlada, ki se je bila primorana soočiti z razpadlim zdravstvenim sistemom in upravičeno nezaupljivim narodom.
Sredi nestabilnega političnega ozračja so sumljive dodatne smrti v bolnišnicah pričeli preiskovati novinarji časopisa Sports Gazette pod vodstvom Catalina Tolontana. Ugotovili so, da romunske bolnišnice niso primerne za zdravljenje opeklin, ker so zdravniki zaradi nepopolne in nekvalitetne opreme prisiljeni v improvizirano obravnavo pacientov. Poleg tega ni bilo zadoščeno sanitarnim pogojem, zato so novinarji na kemijsko analizo poslali uporabljeno razkužilo in odkrili, da je razredčeno do neuporabnosti. Da ne ubija bakterij, temveč ljudi. Žrtve praviloma nekritičnih opeklin so tako utrpele okužbe s smrtonosnimi bolnišničnimi bakterijami in posledično umrle. Odgovorni mogočneži niso ukrenili ničesar, čeprav so vedeli, da za dosego lastnih materialističnih ciljev dehumanizirajo bolnike. Zgroženost nad razjasnitvijo ozadja smrti, povzročenih zaradi porazne higiene in egoističnih distributerjev dezinfekcijskih sredstev, je bila prvi korak, ki je vodil v intenzivno preiskavo celotnega zdravstvenega sistema. Vanjo so se vpletli zaposleni v javnem sektorju, ki so priskrbeli dokaze o amoralni sebičnosti svojih nadrejenih, in celo obveščevalne agencije, ki so novinarje z grožnjami neuspešno poskušale odvrniti od nadaljnjega razkrivanja resnice.
Film sestavljajo dinamični prizori raziskovanja, novinarskih konferenc, intervjujev ter raznih sestankov, ki jih prekinjajo diametralno nasprotni mirni posnetki Tedy, aktivistke, zaznamovane s požarom v Kolektivu. Nanau narativ kaotične preiskave izpopolni z nežnim spremljanjem preživele žrtve, s čimer nam tragedijo še približa. Številkam da obraz. Dogajanje postane osebno, sami začutimo potrebo po boju za spremembo in razumevanju situacije od znotraj. Iz večinskega prikazovanja dela novinarjev se dokumentarec prevesi v razkrivanje političnega ozadja zdravstvenega sistema, tako da sledi novemu ministru za zdravje in njegovim poskusom uvajanja reform, ki bi v prihodnosti preprečile podobne nesreče. Gledalec se v vseh situacijah počuti prisotnega, kot da je del zgodbe, kot da se napetost neposredno dotika vsakogar od nas. Ker resnično se. Korupcija in kršenje osnovnih človekovih pravic nista omejena na Romunijo, ampak sta s populizmom zakrit problem vsega sveta. Film razgalja sistemsko pokvarjenost, obsoja ignoranco in izziva indiferentnost ter s tem poudarja nujnost množičnega ukrepanja.
Kolektiv je med drugim prejel evropsko filmsko nagrado za najboljši dokumentarec in zmagal na 22. ljubljanskem festivalu dokumentarnega filma. S svojo pristnostjo, kritičnostjo in prikazom brezkompromisnega preiskovalnega novinarstva si je prislužil tudi dve nominaciji za oskarja – za najboljši dokumentarni in mednarodni film – ter prodrl v razširjeno popularno kulturo. Uspešnost na raznih filmskih festivalih mu omogoča globalno ozaveščanje populacije o nevarnosti slepega zaupanja avtoriteti in nesamoumevnosti pravice. Služi kot svarilo in vzor. Romunski raziskovalni novinarji so razkrili skorumpiranost državnega zdravstvenega sistema, polnega vplivnežev. Ti podkupujejo, lažejo in manipulirajo, se igrajo z ogroženimi življenji in so posredno odgovorni za nešteto smrti, ki bi jih lahko enostavno preprečili. Čeprav je bilo obupno stanje zdravstva očem javnosti prikrito, je bila vlada o resnosti situacije obveščena in kljub večletnim opozorilom stroke ni storila ničesar. Očitno je torej, da sistem nikakor ne deluje v interesu ljudstva, temveč ohranja nepotešljiv pohlep samooklicane elite.