Jackie
Jackie ni klasična biografska drama. Če pričakujete skrben zgodovinski portret ali natančno poročilo tega, kar se je zgodilo, vas že sama Jackie (Natalie Portman) na začetku filma opozori, da tega ne boste dobili. Film prikaže fragmentarno rekonstrukcijo spomina, filmsko študijo o najbolj ikonski prvi dami ZDA, o njenem spominu na tiste dni in o njenem kosanju s smrtjo moža. Film je sestavljen iz včasih krajših, včasih daljših prizorov, ki delujejo kot spomini, kjer se redki srečni trenutki pomešajo s kupom nesrečnih. A v tej fragmentarnosti film najde svojo preciznost, vsaka zgodovinska resnica najde svoje mesto, vsak gib, vsak pogled v filmu je natančno premišljen in zrežiran, a mu zato nič manj ne verjamemo. Film nadaljuje pot v prenovljeno obliko biografskih dram, ki jo je režiser Pablo Larraín začel s filmom Neruda.
Larraín, ki se prvič sooča z ameriško produkcijo, in scenarist Noah Oppenheim sta uspela vsem poznano zgodbo predstaviti v novi luči. Vsi smo v življenju videli vsaj eno fotografijo ali bežen kader atentata na Kennedyja ali z njegovega veličastnega pogreba. Vsi vemo, da je Jackie v tistem trenutku sedela tik ob njem, da je slišala zvok krogle, ki je ubila njenega moža, da je pospremila moževo krsto skozi Washington. Živimo v času televizije in interneta, ne rabimo natančnega poročila tega, kar se je zgodilo. Ne vemo pa, kako je to doživljala. Kot se sprašuje že sam režiser: »Kaj je doživljala naslednje tri dni, ko se je z otroki utapljala v bolečini, medtem ko so bile oči vsega sveta uperjene vanjo?«
Film se razvija okoli intervjuja z novinarjem Theodorjem H. Whitom (Billy Crudup) za članek v reviji Life. Ta pogovor se je zgodil nekaj tednov po atentatu in pogrebu. Pogovor, prav tako kot film, ne poteka linearno, ampak se fragmentarno sestavlja v kolaž s spomini, pogovori z duhovnikom (John Hurt), pogovori s svakom Robertom (Peter Sarsgaard), s trenutki z otrokoma, z izseki iz televizijske ture Bele hiše ter z zabavami in plesi, ki sta jih gospod in gospa Kennedy gostila v Beli hiši. Državna politika in sistem sta tokrat v ozadju, še najbolj pa prideta v ospredje v trenutku, ko Jackie z otrokoma zapušča Belo hišo, po hodnikih pa naslednja prva dama že izbira barve za novo tapiserijo.
Film nam jasno pokaže, da je Jackie dobro vedela, da v javnosti nastopa v neki vlogi, da je le lik na odru: televizijski ogled Bele hiše, tamkajšnje zabave in tudi sam pogreb moža, vse je bilo le predstava za javnost. Film nam seveda pokaže tudi trenutke, ko je Jackie sama. Ker bi bila tu vsaka beseda odveč, saj se je svet okoli nje ravnokar porušil, film prepusti zvočno kuliso včasih solzam, včasih rahli glasbi, pod tušem pa se sliši le vodo, ki spira moževo kri z njenega telesa. Lik Jackie Kennedy, ki nam ga film predstavi, je zelo razvit in večplasten: javna figura, ki ji je njen ikonski status zelo jasen; zmedena žena, ki so ji ravnokar ubili moža; mati, ki se sooča z vprašanjem, kako otrokom obrazložiti, zakaj očeta ne bo več nazaj, ter nenazadnje prva dama države, ki se zaveda svojega statusa in hoče organizirati državni pogreb ter tudi s tem utrditi moževo zapuščino in spomin nanj.
Jackie je središče filma. Skoraj ni kadra ali prizora, kjer ne bi bila prisotna. Dnevi po smrti Kennedyja so bili dnevi, ko so bile vse ameriške (in svetovne) oči uprte v Jackie in prav tako so v filmu vse oči uprte vanjo – tudi kamera se velikokrat osredotoča le na njen obraz. Natalie Portman preseže vse igralke, ki so pred njo upodobile ameriško kraljico brez krone: vsi detajli prave Jackie Kennedy so precizno upodobljeni; od načina hoje, načina govora, širokega smeha in do molka.
Jackie je odlično, inteligentno prepleten film o spominu, ki dosega tako visok nivo, kot ga redkokdaj dosegajo biografski filmi tega tipa. Režiser in scenarist sta izbrala težjo pot in namesto kronološkega poteka dogodkov predstavita umetniško izdelan spominski kolaž. Ta odločitev bi bila s slabo odigrano protagonistko napačna, a Natalie Portman se je tako poglobila v lik, da je pravzaprav postala Jackie Kennedy.
Napovednik za film:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=g9pW3B8Ycc4[/embedyt]
