Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje! (Hotel Transylvania 3: Summer Vacation)
»Ahoj, tam! Jaz sem kapitanka Ericka, vi pa ste verjetno eden in edini grof Drakula.« Tokrat se nenavadni pošastni prijateljčki odpravijo na križarjenje, ker … saj veste, si vsi zaslužijo oddih in tisto pravo ljubezen. Ste zadnje čase kaj »zingnili«? Tako ljubezni na prvi pogled pravijo v tretji vrnitvi dogodivščin pošasti, ki si privoščijo luksuzno družinsko potovanje po dolgi in uspešni turistični sezoni. Za ta rdeči srček v očeh prikupno zmedenega grofa Drakule, ki se bori tako z notranjimi demoni kot s hčerko Mavis, ki pod nobenim pogojem ne sme izvedeti o njegovih čustvih (»zingne« se vendarle samo enkrat!), je kriva prav Ericka, skrivnostna kapitanka in potomka starodavnega sovražnika Abrahama Van Helsinga, ki jih preganja in hoče uničiti že stoletja.
Hotel Transilvanija tudi tokrat v svoji grobi verziji ostaja zgodba o očetu in hčerki, le da je oče pač Drakula. Sprostiti se ne zna niti na prijetnem družinskem potovanju. Preveč zaščitniški, nevrotičen in dobrosrčen bi za svojo hčerko in bližnje naredil vse, hkrati pa pozablja, da si tudi on zasluži zabavo, veselje in malo flirtanja. Nesporni vodja pošasti in ironično največja dobričina si zasluži, da ponovno »zingne«, in to brez slabe vesti ali občutka krivde. Da se vključi v različne športne aktivnosti, si privošči neverjetno okusne jedi in se poda na nevarne ter eksotične izlete. Da se končno prepusti in začne uživati radosti, ki jih ponuja življenje.
Pričakovano se med grofom Drakulo in Ericko razvije romanca, stvari pa se hitro izjalovijo, ko se izkaže, da je vse malce prelepo, da bi bilo res. Temačnega princa zadene Kupidova puščica, a je zastrupljena. Ustvarjalcem zabavne animacije je zmanjkalo idej, zgodba o skrivnostnem gradu, kamor se pošasti iz vsega sveta zatečejo pred nadležnimi ljudmi, pa je že slišana. Lastnik Drakula, ki drugače skrbi za udobje svojih hotelskih gostov, tokrat pa si nadene sončna očala, obleče kratke hlače in se s sončno kremo in brisačo odpravi na palubo, je še najboljši element animiranke, ki je namenjena predvsem otrokom, mlajšim od dvanajst let, ne pritegne pa več pozornosti s svojo drugače posrečeno zasnovo in hudomušnimi liki. Pošasti, ki v sebi še vedno skrivajo nekaj človeškega ter so tako dostopne in privlačne, so izgubile svoj šarm. Morda so res nesmrtne, a jih je vendarle načel zob časa.
Napovednik:
