Glamorous

Ustvaril: Jordan Nardino
Fotografija: D. Gregor Hagey, Paul M. Sommers
Igralska zasedba: Kim Cattrall, Miss Benny, Jade Payton, Zane Phillips, Ayesha Harris, Michael Hsu Rosen
Premiera: 22. 6. 2023 (Netflix)
Ocena: 7

Junija letos je na Netflixu izšla nadaljevanka, ki nam že z naslovom povzame, kaj bomo gledali. Glamorous – glamur. Zgodba sledi vrsti že ničkolikokrat videnih zapletov in intrig modnega sveta. Protagonist je Marco Mejia (Miss Benny), ki svoje življenje posveča izključno ličilom in vodenju svojih zaenkrat neuspešnih YouTube ter TikTok kanalov. Trdno prepričan je, da mu bo v svetu ličil brezpogojno uspelo in ravno na dan, ko najbolj zatopljeno sanjari o svoji sanjski službi, v trgovino vstopi nekdanja manekenka in ustanoviteljica znamke ličil Glamorous by Madolyn, Madolyn Addison (Kim Cattrall). In kaj se zgodi? Marcu Mejii ponudi službo drugega asistenta. A biti asistent še zdaleč ni enostavno in na poti ga čaka kup preprek, pa tudi nasprotnikov, kot sta vase zagledani Madolynin sin Chad (Zane Phillips) ter prva asistentka Venetia (Jade Payton). Če želi Marco uspeti, bo moral trdo garati. Kot se za karierno komedijo spodobi, se v zgodbo vplete še kup ljubezenskih zapletov, pa seveda boj tekmecev, spletke znotraj podjetja, in še bi lahko našteval. Netflix nam tako dostavi serijo, ki vključuje kup do sedaj že videnih zapletov, vendar zato ogled ne poteka z nič manj užitka, sajlahko odklopimo možgane in se potopimo v svet Marca, Madolyn, ličil in glamuroznosti.

Element, ki pri seriji najprej pritegne, je predvsem veliko zvezdniško ime Kim Cattrall, ki se je uveljavila z vlogo v seriji Seks v mestu, nato pa za daljše obdobje izginila z malih ekranov. Igralka se nanje vrača v vlogi direktorice podjetja Glamorous by Madolyn. Eden najbolj odmevnih likov iz filmov in serij s podobno zgodbo je zagotovo Miranda Priestly (Meryl Streep) iz filma Hudičevka v Pradi (The Devil Wears Prada, 2006) – hladna vodja revije Runway, ki nikomur ne popušča in se na zunaj zdi povsem nečloveška. Podobno avro tukaj poskuša pričarati Cattrall s svojim ukazovalnim videzom in energijo, ki daje občutek, da je naveličana vsega, kar jo obkroža. Tako kot se nam v nekem trenutku odpre Miranda Priestly, se nam tekom serije odpre tudi Madolyn in pokaže, da je pod strogo zunanjostjo navsezadnje le človek. Kljub primerjavi, ki neizogibno poteče vsaj na nezavedni ravni, pa je Cattrall kos svoji vlogi in z gledalcem preko svoje prezence in igre vzpostavi čustveno vez, zaradi katere nam posledično zanjo ni vseeno. Njen lik  pa se kljub vsemu na polovici serije nekoliko upeša, saj njena zgodba z vsakim delom narašča in se razvija, nato pa iznenada za dve epizodi izgine in se fokus v celoti preusmeri na Marca in njegove ljubimce. Morda je dotični obrat nastal zaradi potrebe po razvoju vseh zgodb do konca serije, a ne glede na razlog izpade kot narativna zmedenost in pusti čuden priokus.

V liku Marca se dobro znajde Miss Benny, za katero je to ena prvih večjih vlog. Miss Benny pri svojih 24-ih letih in kot influencerka dobro pozna trenutno pop kulturo ter delovanje družbenih omrežij. Posledično se ji ni bilo težko vživeti v naivnega Marca, ki prvič vstopa v svet »resnih« služb, se prvič srečuje s konflikti, ljubeznimi in drugimi zagatami, ki nam jih ustvarja življenje. Včasih nam je zanj hudo, spet drugič smo zanj veseli, tretjič jezni. Postreže nam s celotno paleto občutij in razpoloženj in Miss Benny (igralka se sicer identificira kot trans ženska, vendar v seriji upodablja moškega) dokaže, da je kot igralka zmožna marsičesa. Skupaj s Kim Cattrall zgradita vez med dvema likoma, ki drug brez drugega ne moreta. Madolyn potrebuje svežo energijo v svojem podjetju, Marco pa potrebuje prizemljitev in to, da ga idealizirana Madolyn postavi na trdna in realna tla življenja. 

Problem, ki nastane, je že omenjeno izginotje Madolyn za dve epizodi serije. Scenarij sicer ves čas gradi na odnosu Marca in Madolyn, okoli katerih se kar naprej vrstijo zapleti – okoli Marca tako službeni kot ljubezenski, okoli Madolyn pa predvsem vprašanje o koncu kariere in kako preživeti v svetu hiperprodukcije in cenenih ličil. Ta zgodba, ki se kar naprej gradi, posledično opeša v omenjenih dveh delih in na nek način izpade, kot da se ustvarjalci niso zares znali odločiti, kateri izmed dveh likov je pomembnejši, čeprav sta oba enako pomembna in skupaj gradita serijo.

Scensko (Rosalie Board) in kostumografsko (Nancy Gould) je serija povsem načičkana, a v dobrem pomenu besede. Kostumi so sodobni in vedno sestavljeni v estetske barvne kombinacije s kopico stilskih rešitev. Broške na njih so spretno umeščene in zdi se, da je vsaka guba vsake obleke skrbno premišljena. Tudi scenografija je barvita, kot se za podjetje z ličili spodobi. Predvsem pa sta tako kostumografija kot scenografija barvno uskajeni in se lepo komplementirata. Sicer pa nas pretiravanje v barvitosti uspešno  ponese v svet Marca in njegovih sanj, ki so pisane tudi v prenesenem pomenu. Zanimivo je izpostaviti fotografijo, saj poskrbi za dodaten glamurozni učinek. Vse obrazne linije in predmeti so nekoliko svetleči, pa tudi od predmetov se odbija svetloba, ki se razbija čez lečo kamere, tako kot kadar se svetloba odbije od diamanta. Glamurozno.

Čeprav ima serija precej lahkotno premiso, ki res ne skopari z nobenimi klišeji, je pomemben premik tako za Netflix kot za širšo filmsko industrijo, saj je ena prvih pravih reprezentacij LGBTQ+ oseb in skupnosti. Te so ponavadi prikazane precej površinsko in stereotipno, prav tako pa zelo redke serije in filmi zastopajo celoten spekter LGBTQ+ oseb. Vsi igralci in igralke dotične serije so del LGBTQ+ skupnosti, poleg tega pa so tudi rasno raznovrstni. Serija, katere zgodba morda na nekaterih mestih res šepa in je zastavljena preveč površinsko, je najbolj gledljiva prav zaradi humorja, pop referenc in LGBTQ+ referenc. Uporabljajo se izrazi kot so slay, flop, not this, bye gurl bye in mnogi drugi, ter reference kot so »it flops harder than a Katty Perry single« ali »sashay away« in »you better walk that duck«. Serija je torej »up-to-date« oziroma v koraku s časom, v katerem živimo. Pomembno vlogo imajo družbena omrežja, kot so TikTok in YouTube. Da je serija dejansko pravilno zastopana so verjetno poskrbele tudi igralke in igralci sami, ki so del LGBTQ+ skupnosti. Čeprav je način, kako Marco pride do svoje pozicije nerealen, pa je realno prikazana slika mladega Marca. Omogočena mu je sanjska začetna služba, ki jo dobi preveč zlahka, toda pot do tega, da se zares uveljavi, še zdaleč ni preprosta. Čaka ga še kup preprek, nasprotnikov in zapletov.

Ključno sporočilo serije tako ostaja, da ameriške sanje na nek način so mogoče. Vendar to ne pomeni, da zanje ne garamo ter se vedno znova iščemo in odkrivamo. Marco namreč skozi celotno serijo in skozi ljubezenske zaplete v resnici išče le pristen občutek sebe in tega, kdo pravzaprav je v tem velikem svetu. Njegova pot do tega spoznanja ni lahka, podobno kot to ni za mnoge, ki se identificirajo kot del LGBTQ+ skupnosti. A kot pokažeta Marco in serija, je za to, da pridemo do spoznanja, kdo v resnici smo, potreben predvsem čas.

Uredil: Alen Golež
Lektorirala: Ivana Rosa