Emily in Paris (Emily v Parizu), 1. sezona
Ustvarjalec: Darren Star Režija: Andrew Fleming, Zoe R. Cassavetes, Peter Lauer Igralska zasedba: Lily Collins, Philippine Leroy-Beaulieu, Ashley Park, Lucas Bravo, Kate Walsh Datum izida: 2. oktober 2020 (Netflix) Ocena: 4
Emily (Lily Collins) je Američanka v svojih dvajsetih, ‘preprosta punca iz Chicaga’, ki v zametkih marketinške kariere ob nepričakovani nosečnosti šefice (Kate Walsh) dobi službo v Parizu. Tam bo francoski oglaševalski firmi pripomogla s svojo dovzetnostjo za družbena omrežja – kakopak doslej še neizkoriščen talent, saj ima ob selitvi na svojem profilu nekaj manj kot 50 sledilcev. Morda se zdi to število za nekoga, ki se s tem ukvarja in za kogar se izkaže, da ni pretirano zaščitniški do svoje zasebnosti, majhno. Emily kaj kmalu z (v realnem merilu, ki ga v seriji ni zaznati) vsakdanjimi, neizvirnimi objavami na svojem profilu ‘Emily in Paris’ pridobi nekaj 10 tisoč sledilcev, ki hočejo več.
V vsakem primeru je v novem podjetju nepogrešljiva, kar se na vse kriplje trudi dokazati Sylvie, novi šefici in oholi Parižanki, ki Američanke ne mara, in s katero gledalec še najlažje sočustvuje. Ob protagonistki, katere najljubša slika je Zvezdna noč in ki nam, ko jo modni oblikovalec haute couture ozmerja z ringarde, postreže s solzavo zgodbo o obesku, težko ne zavijamo z očmi.
Emily bi v Parizu, ki ga je vzljubila – in kjer se ji z lastnim stanovanjem v centru in splošno odsotnostjo stroškov lepo godi – rada ostala, zato pusti fanta in se trudi prikupiti prav vsem, začenši s sodelavci. Spoprijatelji se z Mindy (Ashley Park), prav tako prišlekinjo, ki dela kot varuška in se zapleta s predvidljivo privlačnimi Francozi, od katerih se za enega izkaže, da je snob.
Klišeji, ki nas napadajo z ekrana, karikirajo tako Pariz kot Parižane, zato plazu ogorčenja in kritik, ki jih je bila serija deležna, niti ni bilo težko doumeti. Prav tako ni povsem nepričakovano, da se je ustvarjalcu Darrenu Staru, imenu za serijami kot sta Beverly Hills, 90210 (1990–2000) in Seks v mestu (1998–2004), spet posrečilo pred občinstva spraviti plehko belko s površinskim interesom za modo in urbanim življenjskim slogom, ki nekako očara vsakega, s katerim ima bežni stik (tokrat so pač žrtve zategnjeni Parižani).
S stereotipi že tako naphanemu dogajanju se pridruži še ljubezenski trikotnik med Emily, njenim sosedom Gabrielom (Lucas Bravo), ki je glavni kuhar v bližnji restavraciji, in njegovo punco Camille (Camille Razat), s katero se Emily nepričakovano spoprijatelji. O čem bolj oprijemljivem tukaj težko razpravljamo.
Pičla nota humorja klavrno zasnovane zgodbe ne rešuje. Močno pogrešamo samoironijo – nič ni narobe z glamurozno olepšano sliko Pariza in stereotipiziranjem vsega francoskega, v kolikor bi tekom dogajanja postopoma vzpostavljali bolj prizemljeno sliko. Kar res iritira, je to, da se pisci niti pri poseganju po predsodkih niso ravno pretegnili; priča smo temperamentnim in konservativnim Francozom, Pariz pa je sam po sebi pač lep. Manjkajo le še beretka, bageta in venček česna okoli vratu.
Kljub vsemu je Emily in Paris po gledanosti presegla pričakovanja, zato se nas tudi v prihodnje ne bodo usmilili – druga sezona je že napovedana. Eskapizem in pandemija gresta z roko v roki, kaj več pozitivnega pa o seriji težko rečemo.
Napovednik za 1. sezono:
