8. 12. 2019 / Film/TV / Recenzija

Deževen dan v New Yorku (A Rainy Day in New York)

Režija: Woody Allen
Igralska zasedba: Timothée Chalamet, Elle Fanning, Selena Gomez, Liev Schreiber, Jude Law
Datum izida: 6. september 2019 (ZDA)
Ocena: 6/10

Veliko kritikov je mnenja, da bi Woodyju Allenu nihče ne zameril, če bi se pri svojih 83 letih upokojil. V pol stoletja je posnel več kot 80 filmov (od tega je večino tudi sam režiral, napisal scenarij in v njih nastopil kot glavni ali stranski igralec) in se v zgodovino zapisal kot izjemno nadarjen komik; vsi se lahko strinjamo, da so njegova dela že dosegla vrhunec. Zakaj bi torej še snemal filme? Ali drugače: zakaj bi nekateri želeli, da jih raje ne bi?

Woody Allen zadnjih nekaj let uporablja formulo, za katero se zdi, da je zmagovalna: šale o seksu je (povečini) zamenjal za romantiko, ki lahko deluje samo na platnu in najel čim več znanih igralcev. V njegovih najnovejših filmih so se tako pojavila imena, kot so Roberto Benigni, Penélope Cruz, Alec Baldwin, Kate Winslet, Colin Firth in tako naprej. Deževen dan v New Yorku ni izjema in čeprav so filmi s tako bleščečimi imeni, ki se kar gnetejo na plakatih, navadno pokazatelj, da poskuša z njimi režiser nekaj prikriti (pomanjkanje izvirnosti in podobne pomanjkljivosti), je Deževen dan prikupna romantična komedija s primerno izkoriščeno zvezdniško zasedbo.

Mladi Gatsby (Timothée Chalamet) je bister študent s tipično woodyjevskim smislom za humor, ki se poskuša čim bolj odmakniti od svojih newyorških korenin, a ko njegovo dekle Ashleigh (Elle Fanning) dobi priložnost, da naredi intervju s tamkaj živečim slavnim režiserjem Rolandom Pollardom (Liev Schreiber), se ji kot ljubeč fant odloči razkazati svoje domače mesto. Seveda jima nič ne gre po načrtih, kajti mesto se vtakne med njiju s svojimi na videz nadležnimi, a pravzaprav zdravilnimi posegi, ki ju ločijo in postavijo pred vprašanje – kaj je ljubezen in kje jo iskati? Medtem ko jo Gatsby išče v starih filmih in pred slikami Hieronimusa Boscha, se njegovo dekle zabava z newyorško igralsko elito.

Woody Allen je še vedno mojster situacijske komedije in skoraj absurdnih dialogov, ki pa včasih niso dovolj prepričljivi; povsem očitno je, da skozi usta dvajsetletnika govori precej starejši režiser. Kljub temu je film svež, zabaven in vreden ogleda. Čeprav bi moral iziti že lansko leto, ga je produkcijska hiša zadržala zaradi ponovno obujenega spolnega škandala iz devetdesetih let pod žarometi gibanja Me Too. Vsej (uradno nedokazani) spornosti navkljub pa Allen še ni pripravljen na upokojitev in vztraja, ne meneč se za očitke, da je njegova zlata doba že zdavnaj minila; vsekakor bi razočaral veliko oboževalcev, če bi se uklonil načelu »vse ali nič«.

Napovednik: